Špela Gorjan: »Mi mladim svetujemo, da se osredotočajo predvsem na male pozitivne stvari.«
V uredništvu mlad.si smo na pogovor povabili Špelo Gorjan, predsednico Društva Center za pomoč mladim in vodjo svetovalnice s podpornimi programi. Predstavila nam je kako Center deluje v času epidemije, kako pomagajo in svetujejo mladim ter kakšne se stiske mladih povezane z epidemijo koronavirusa COVID-19.
Kaj opažate, se je stiska mladih v času epidemije še povečala in s kakšnimi težavami se mladi srečujejo v tem času?
V Društvu Center za pomoč mladim imamo stike z mladimi na različnih nivojih, zato pri našem delu opažamo različne stiske in težave s katerimi se srečujejo mladi. Že pred epidemijo smo izvajali delavnice in programe za različne starostne skupine, ki jih v času epidemije izvajamo na spletu. Aktivnosti smo prilagodili glede na naše izkušnje in opažanja, saj smo ugotovili, da se mladi različnih generacij srečujejo z drugačnimi težavami. Srednješolci, so obremenjeni predvsem s šolanjem na daljavo, nekateri bruci sploh ne poznajo vseh svojih sošolcev, kar smo ugotovili na enem od naši zadnjih srečanj, mnogi med njimi pa sploh nimajo varnega prostora, kjer bi lahko izvajali šolske obveznosti in se o svojih stiskah s kom pogovorili. Medtem ko študente pestijo predvsem težave s področja odnosov in financ, saj mnogi ne morejo opravljati študentskega dela, za nekatere pa zaprtje študentskih domov in vrnitev domov predstavlja veliko stisko, saj doma nimajo primernega prostora za študij. Zato so težave mladih v tem času večplastne med seboj povezane in kompleksne.
Kaj vi pripravljate za mlade v času epidemije, ko stiki niso dovoljeni, kako ste stopili v stik z njimi in kako jim pomagate?
Že pred epidemijo smo izvajali delavnice in programe za različne starostne skupine, ki jih v času epidemije izvajamo na spletu. Mladim od 15 do 30 leta je na voljo svetovalnica za mlade, kjer rešujejo globlje težave mladih, delavnice za srednješolce od 15 do 18 leta in treninge socialnih veščin za mlade ob 15 do 20 leta starosti. V drugem valu pa smo začeli izvajati tudi program »Scena brez imena«, ki ga izvajajo dvakrat tedensko, ob torkih za mlade od 15 do 20 leta starosti in ob četrtkih za mlade od 21 do 30 leta starosti. To je program, kjer mladi v skupnem odprtem prostoru varno in anonimno govorijo o svojih težavah in drugih temah, ki so za njih pomembne in aktualne. Hkrati pa se med seboj poslušajo, povežejo in s skupnimi močmi rešujejo težave pri čemer pa jih usmerjajo mladinski delavci. Program je bil med mladimi zelo dobro sprejet, saj se jih večina v program tudi vrača. V Društvu Center za pomoč mladim pa smo v letošnjem letu povečali tudi aktivnosti in objave na naših socialnih omrežjih.
Kako svetujete mladim, da preživijo in si organizirajo čas doma?
Predvsem je pomembno, da imajo mladi varen prostor kamor se lahko umaknejo. To mora biti prostor kjer v miru opravijo šolske in študijske obveznosti, hkrati pa se v intimi o svojih težavah in stiskah pogovorijo z osebo, ki ji zaupajo. Pri nas v svetovalnici imamo pogovore v tujih jezikih, saj imajo lahko, nekateri mladi, le na takšen način svojo zasebnost. Sedaj, ko smo doma mladim svetujemo, da svoj čas še bolj skrbno organizirajo in pri tem poskrbijo tudi za gibanje na svežem zraku in rekreacijo.
Kako pomembno je po vašem mnenju, da se o tovrstnih temah pogovarjamo?
Izjemno pomembno je, da se o tem pogovarjamo. To bi morala biti osrednja tema, kako naj se mladi prilagodijo trenutnim razmeram. Zato so zelo pomembna jasna navodila, usmeritve in napotki. Pri tem morajo sodelovati tudi profesorji in učitelji, dijake in študente povprašati tudi po njihovem počutju, o pogojih, ki jih imajo za izvajanje šolskih in študijskih obveznosti ter jih poslušati, jim prisluhniti in svetovati.
Pred epidemijo smo lahko veliko slišali o pasteh moderne tehnologije. Predvsem, da mladi preveč časa preživijo pred računalniki in na telefonih, kako pa lahko v času epidemije najdemo pravo ravnovesje?
To je zelo zanimivo vprašanje, saj opažamo, da so mladi sami tisti, ki v tem času bežijo od računalnikov. Zato mislim, da se je to kar je včasih predstavljajo veliko težavo, kako mlade odvrniti od moderne tehnologije, samoregulativno uredilo. Mladi so v tem času veseli, da lahko odložijo računalnike, telefone in tablice. Večkrat mlade slišim, kako so veseli, da so lahko zunaj, ob tem pa tisti, ki imajo urejene družinske razmere veliko bolj cenijo tudi čas, ki ga lahko preživijo z družino. Medtem ko pa se je stiska za tiste, ki so že pred epidemijo živeli v neurejenih družinskih razmerah ta le še povečala. Prav zato pa mislim, da so to generacije, ki bodo zaradi nastalih razmer prej odrasle.
Smo v veselem decembru in vemo, da je to čas veselja in praznovanj, a bo letos zaradi epidemije precej drugače. Kaj svetujete vsem mladim?
Mislim, da veseli december ni ravno veseli mesec za vse. Mi mladim svetujemo, da se osredotočajo predvsem na male pozitivne stvari, ki pa jih ne manjka niti v tem času. Vedno je pomembno, da imajo zaupnika s katerim se lahko pogovorijo o svojih občutkih in mislih, hkrati pa počnejo več tistega kar jih veseli, če ne v živo pa na spletu.