10. oktobra vsakoletno obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. Letos poteka pod geslom »Duševno zdravje in dobro počutje za vse«. Ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovi krepitvi je izjemnega pomena, saj se bo po ocenah svetovne zdravstvene organizacije v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami.

Že pred pandemijo covid-19, ki je pustila posledice na duševnem zdravju ljudi in nanj še vedno pomembno vpliva, je po ocenah strokovnjakov vsak osmi prebivalec našega planeta živel z duševno motnjo. Pandemija je povzročila globalno krizo duševnega zdravja, spodbudila stanja kratkoročnega in dolgoročnega stresa in spodkopala duševno zdravje milijonov ljudi. Ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije povečalo število anksioznih in depresivnih motenj za več kot 25 %.

Duševno zdravje ljudi je potrebno spodbujati kot vrednoto, h kateri vsi stremimo. Stigma in diskriminacija še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe. Svetovna zdravstvena organizacija zato poudarja, da lahko vsak med nami odigra pomembno vlogo pri širjenju ozaveščenosti o tem, kateri preventivni ukrepi pri duševnem zdravju delujejo. Svetovni dan duševnega zdravja je odlična priložnost, da to storimo skupaj.

Kako lahko tudi sam_a pomagam osebi, ki se sooča z duševno stisko?

Vsak izmed nas lahko nudi psihološko prvo pomoč osebi, ki doživlja panični napad, ima samomorilne misli ali se znajde v depresiji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, pripravili program in smernice za nudenje psihološke prve pomoči osebam, ki se znajdejo v duševni stiski. Smernice ponujajo konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.

Bolj pomembno od uporabe »pravih besed« je, da pokažemo pristno zanimanje za osebo s težavami. Poskusimo ji nuditi podporo, jo razumeti in ji prisluhniti. Smernice so primerno izhodišče za osnovno ukrepanje, ne nadomeščajo pa strokovne pomoči, zato osebo s težavami opogumljajmo, da le-to čimprej poišče. Pri iskanju ji lahko ponudimo podporo, ji pomagamo poiskati ustrezne vire strokovne pomoči, ji ponudimo spremstvo do strokovnjaka. Smernice za pomoč najdeš tukaj.

Z duševno stisko se soočam sam_a. Kje lahko poiščem pomoč?

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

• dežurnega zdravnika,
• dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
• reševalno službo (112) ali
• urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).

Celoten seznam virov pomoči, ki vsebuje tudi dodatne vire pomoči (posvete, telefone za pomoč v stiski, strokovne internetne vire itd.), najdeš tukaj. Prav tako na spletni strani projekta Nisi okej? Povej naprej. na enem mestu najdeš vse informacije o duševnem zdravju.

Mladim je za reševanje duševnih izzivov na voljo tudi nova digitalna motivacijska platforma najdi.se, ki so jo skupaj z mladimi ustvarili Zavod VOZIM in Mladinski center Dravinjske doline (MCDD).

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje