V nedeljo, 20. 11. obeležujemo svetovni dan otrok in 33 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. V Sloveniji je tudi letos v ospredju duševno zdravje otrok in mladih, zato otroci s preprostim vprašanjem, kako se počutiš, cel teden odpirajo pogovore o čustvih in pozivajo k iskanju pomoči v stiski. Za en dan pa bodo prevzeli tudi Državni zbor in nekatera ministrstva ter pozvali k sistemskim spremembam na področju duševnega zdravja.

Duševno zdravje ima številne odtenke in povsem normalno je, da čutimo celo paleto čustev. Tako kot je normalno, da se vsak od nas kdaj znajde v stiski. Žal pa vse preveč  otrok in mladih ne zmore, si ne upa ali pa nima priložnosti spregovoriti o čustvih in stiski z zaupanja vredno odraslo osebo. Hkrati pa tudi odrasli niso ustrezno opremljeni za prepoznavanje in reševanje stisk, ugotavljajo na UNICEF-u Slovenija, kjer si s projektom Kako se počutiš prizadevajo normalizirati pogovore o duševnem zdravju ter opozarjajo na nujne sistemske spremembe na tem področju.

“Pomembno je, da vsak najprej sam pri sebi zaznava počutje in o njem odkrito spregovori. Pogovor se lahko začne že s preprostim vprašanjem, kako se počutiš, potem pa je pomembno, da drug drugemu tudi prisluhnemo. Če je stiska prevelika, da bi jo rešili sami, moramo poiskati pomoč,”

je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija. Duševno zdravje bo tudi letošnja tema na svetovni dan otrok.

Po navadi pa se zatakne že na začetku.

“Mislim, da se otroci premalo pogovarjamo o počutju. Ko se srečamo, si rečemo, kako si, in odgovor je vedno isti: v redu, nič takega. Mislim, da bi se morali bolj poglobiti, bolj bi se morali pogovarjati o svojih čustvih. Veliko ljudi pa ima težave s tem,” .

je povedala Ranya, Junior ambasadorka UNICEF-a. Vrstnikom svetuje, da se v primeru, ko je stiska prevelika, da bi jo rešili s pomočjo prijateljev, obrnejo na starše, učitelje in druge odrasle osebe

Da se včasih otroci v stiski ob misli na pogovor počutijo neprijetno in ne želijo spregovoriti o svojih težavah, ugotavlja tudi Urban, Junior ambasador UNICEF-a. Stigma je velika, zaradi neprijetnih občutkov in strahov raje molčijo:

“O svoji stiski si ne upajo spregovoriti z odraslimi, niti z vrstniki. Bojijo se zafrkavanja ali da bodo izgubili prijatelje, da bodo vrstniki mislili, da so reve. Staršem pa si ne upajo povedati zato, ker se bojijo njihovih odzivov.”

Svetovni dan otrok si zato tudi letos prizadeva, da bi pogovor o duševnem zdravju postal del vsakdana in da bi otroci in mladi v stiski pravočasno bili deležni celostne obravnave in kakovostne pomoči. Polovica vseh duševnih težav se namreč začne že pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato sta UNICEF Slovenija in omrežje za mlade Joonglaa na Instagramu in TikToku, v sodelovanju z zakonsko in družinsko terapevtko Polona Greif, ustvarila videovsebine – tako imenovane “plonk listke #kakosepočutiš”, ki so lahko v pomoč pri spopadanju s stiskami v povezavi z družino, prijatelji, šolo, ljubeznijo, samopodobo, medvrstniškim nasiljem, stresom in izgorelostjo.

Otroci ponovno prevzemajo Državni zbor in nekatera ministrstva

Tudi letos bodo otroci na svetovni dan otrok zasedli najpomembnejše politične vloge v državi in opozorili, da je tema duševnega zdravja del vseh nas, del vseh resorjev in kot taka potrebuje pozornost vseh deležnikov. S prevzemom vlog odraslih bodo opozorili na ključne izzive, ki jih sami opažajo ter predlagali konkretne akcijske točke za posamezne resorje v želji, da jih ob zaključku prevzema s primopredajo pustijo na agendi Državnega zbora oz. ministrov. Pri tem bodo sodelovali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za zdravje.

“Želimo si, da predsednica Državnega zbora in ministri podajo stališče in se opredelijo glede podatkov, ki kažejo na nujnost naslavljanja sistemskih vrzeli na področju obravnave duševnega zdravja otrok in mladih. Nedopustno je namreč, da imamo na področju obravnave duševnega zdravja v Sloveniji izjemno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev ter nepovezan sistem psihosocialne pomoči in duševnega zdravja,” je povedal Tomaž Bergoč. “Eno ključnih zavez, ki bi si jo želeli, je prepoznava, da je duševno zdravje del različnih resorjev. Javne politike in ukrepi, ki vplivajo na duševno zdravje družin in otrok, so del različnih ministrstev, kljub temu, da se včasih zdi, da manjka zavedanje o tem. Nedvomno pa odsotnost boljšega horizontalnega strateškega in operativnega delovanja ustvarja določene vrzeli in prikrajšanosti. Zato si želimo predvsem okrepitev celostnega pristopa k pravočasni obravnavi otrok – sistemsko povezovanje preventivnih in kurativnih storitev.”

Kaj pravijo podatki s terena

Po lanskoletni raziskavi UNICEF-a Slovenija – samooceni duševnega zdravja otrok med 10. in 18. letom, vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo. Večina otrok in mladih se pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da večina otrok in mladih svoje stiske rešuje sama oz. se o tem ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo.

Več o kampanji Kako se počutiš na naslednji povezavi.