The Academy je taborniški dogodek za kakovostno usposabljanje in priložnosti za mreženje v zvezi s temeljnimi prednostnimi nalogami evropskih regij WOSM (Svetovna organizacija skavtskega gibanja) in WAGGGS (Svetovno združenje vodnic in skavtinj). Letos se je odvijal med 14. in 19. novembrom, slovenska odprava pa je štela kar 11 članov: tri skavte in skavtinje ter osem tabornikov in tabornic. V Weisbadnu v Nemčiji smo se šest dni družili s 160 udeleženci iz kar 38 držav.

Gremo v Weisbaden!

Naša pot se je začela v jutranjih urah. Ko smo se z našim zvestim taborniškim kombijem pobrali po vseh koncih Ljubljane in zagotovili, da bodo tako vrata kot streha ostali z nami, smo se zapeljali na deseturno potovanje do Nemčije. Vožnja je vključevala delo “od doma”, pošiljanje posterjev v tiskarni v Weisbadnu, branje, debatiranje, malicanje na poti, iskanje postankov za kosilo, plan za udeležbo na loteriji, unovčevanje kuponov za kavo, ugotavljanje, zakaj je neznanec z vžigalico v roki gol umrl v puščavi (brez strahu, to je bila uganka in ne dejanski dogodek), delo na računalniku, ki se ugasne, če ga odpreš za več kot 45 stopinj, iskanje pogrešanih tipk in navajanje na semaforje brez zelene luči. Že na poti dogodivščin ni zmanjkalo. V Weisbaden smo prispeli ravno za večerjo.

Nameščeni smo bili v mladinskem hostlu v Weisbadnu – gre za kompleks z dvema bivalnima stavbama, ki je vključeval še veliko jedilnico, sejne sobe in učilnice, zunaj pa nas je pričakal tudi tipični nemški štabni šotor z ognjiščem. Vseh šest dni smo večinoma preživeli v tem delu mesta.

Soustvarjali smo bogat program

Program je bil razdeljen na štiri vsebinske sklope: Nurture (Nega), Innovation (Inovacija), Enhance  (Krepitev) in Voice (Glas). V sklopu Nega smo lahko izbirali med delavnicami na temo mentalnega in duševnega zdravja, trajnostnega razvoja, čustvene fleksibilnosti in življenjskega kroga prostovoljcev. Sklop Inovacija je vseboval delavnice na temo igrifikacije in digitalizacije, učinkovite obdelave in analize podatkov, neformalnega izobraževanja in skupnostnih praks.

Na delavnicah v sklopu Krepitev smo se učili o diverzifikaciji finančnih pritokov, pomenu učinkovitega komuniciranja, o strategijah rasti, merjenju učinkov, o strategijah za gradnjo odpornosti (planiranju za krizne primere) ter o taborništvu za vse – pomenu diverzifikacije in inkluzije znotraj članstva. Sklop Glas pa je vseboval različne delavnice na temo participacije mladih, nasledstvenega načrtovanja, modelov vodenja in političnega izobraževanja oz. opismenjevanja znotraj taborniških krogov.

Vsak udeleženec si je svoj program splaniral sam – dnevi so se začeli z zajtrkom in jutranjim uglaševanjem, sledil je dopoldanski sklop delavnic z vmesno čajanko. Izjema je bil prvi dan, kjer smo se dopoldne srečali z živo knjižnico: ljudi z različnih krovnih organizacij smo lahko spraševali o njihovih izkušnjah in premišljevali o različnih pomembnih ali perečih tematikah, denimo o inkluziji in mentalnem zdravju v taborništvu, o izgorelosti prostovoljcev, o rasizmu …

Po kosilu smo se udeležili popoldanskih delavnic. Drugi del popoldanskega sklopa aktivnosti se je po dnevih razlikoval: prvi dan smo se udeležili tržnice, na kateri smo predstavniki različnih organizacij predstavili pobude in uspešne projekte. Tržnica je stala tudi drugi dan, le da smo tokrat lahko raziskali in spoznali različne komplete orodij, pripravljenih tako s strani posameznih organizacij kot z WOSM in WAGGGS.

Predstavili smo zaključene Erasmus+ projekte

Na tržnici smo predstavili zaključene Erasmus+ projekte Zveze tabornikov Slovenije. Projekti, financirani s strani Evropske unije, ki smo jih v preteklih letih uspešno izpeljali, so:

• Projekt jaz (mobilnost mladih) z 18 udeleženci iz Slovenije, Srbije in Črne gore,
• Mednarodni Wood Badge tečaj 2022 (mobilnost mladinskih delavcev) z 28 udeleženci iz Slovenije, Srbije, Črne gore, Latvije in Islandije,
• Taborništvo za vse (mobilnost mladinskih delavcev) s 30 udeleženci iz Slovenije in Srbije.
• Projekt v teku pa je Mednarodni Wood Badge tečaj 2023 s 26 udeleženci iz Slovenije, Srbije, Črne gore in Islandije.

Mednarodni Erasmus+ projekti so v Sloveniji združili kar 102 udeleženca iz petih različnih evropskih držav in jim omogočili transformativno izkušnjo, skozi katero so svoje osebno poslanstvo usklajevali s poslanstvom skavtskega gibanja ter si zastavili aktivnosti, skozi katere bodo mlade še naprej vzgajali v angažirane, odgovorne, samostojne in solidarne posameznike.  

Mednarodni večer in “polka žulji”

Izjemen je bil mednarodni večer, na katerem se je predstavilo vseh 38 sodelujočih držav. Slovenska federacija je imela tako veliko omizje, da so obiskovalci pred prihodom na drugi konec že pozabili, da se še vedno nahajajo “v Sloveniji”. Obiskovalce smo pogostili z našimi tradicionalnimi dobrotami, kot so domače mesnine, siri, Gorenjke, frutabele in potica. Predstavili pa smo tudi naš Taborniški center Bohinj, revijo Tabor in zgodovino naše organizacije.

Kaj smo zanimivega ujeli na drugih stojnicah? Zagotovo nas je fasciniral sendvič s toast kruhom, maslom in čipsom (in dejstvo, da to izjemno kombinacijo Irke na taborjenju jedo vsak dan). Belgijci in Švicarji so imeli pester nabor čokolad vseh okusov (in nismo se mogli odločiti zgolj za enega zmagovalca). Na stojnici Bosne in Hercegovine smo poskusili legendarne štapiće (vsem so se zasvetile oči – nam, ko smo jih ugledali, in njim ob našem srečnem kriku). Islandija je ponujala suho polenovko, paša za oči pa so bile njihove kamnine. Grki so nas očarali s kruhi, slaščicami, siri z medom, kalamata olivami, z rižem v listju vinske trte. Povezali smo se tudi s taborniki s Tenerifov, kjer stoji skavtski center, in že začeli kovati bratsko navezo. Večer smo zaključili s plesom – ena od članic naše odprave s pestrim naborom žuljev od polke.

Tour-de-Weisbaden

V Weisbadnu smo se že takoj počutili precej domače – prvi večer smo obiskali zelo lokalno tiskarno, ki jo ima lastnik kar v kleti svojega blokovskega stanovanja. Ob sprehajanju čez mesto pa smo (predvsem v dnevni svetlobi) opazili, da okolje nudi podoben občutek kot Ljubljana (le da ima precej več pekarn, kjer se da dobit res prvovrstno baklavo).

Priložnost za raziskovanje mesta pa je ponujal predvsem zadnji večer, ko je bila planirana orientacija po Weisbadnu, a nas je naliv večinoma pregnal v raziskovanje kavarn, kjer smo se greli s čaji in vročimi čokoladami, se povezovali s taborniki iz drugih držav, vrednotili super zastavljen dogodek in se veselili prihajajočih, da se ponovno srečamo.

Je že konec?

Udeležba na The Academy je vsakemu izmed nas prinesla mnogo prijetnih interakcij in uvidov, ki smo jih dobili predvsem skozi pogovore o dobrih praksah sorodnih organizacij po Evropi. Program nas je usmeril tudi skozi snovanje osebnih vizij in planov, ki bodo nadgradili naše delo v organizaciji, znanja pa bomo implementirali tako, da bodo bogatila tudi naše sočlane.