V Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo so v okviru kampanje Ugrizni se v sovražni jezik! lani decembra pripravili serijo kratkih videoposnetkov s slovenskimi športniki, ki se srečujejo s sovražnim govorom.

Na včerajšnjem dogodku, ki zaradi velikega zanimanja poteka tudi danes, z naslovom Kako preprečevati in se odzivati na sovražni govor med mladimi?, ki so ga organizirali Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Urad RS za mladino, je bila omenjena kampanja predstavljena kot primer dobre prakse na področju ozaveščanja o sovražnem govoru.

Čeprav gre za kampanjo iz preteklega leta, je še vedno aktualna. Sovražni govor in žaljivke do drugih so predvsem na spletu še vedno v porastu. Z nespoštljivo komunikacijo se soočajo najrazličnejši posamezniki in družbene skupine, Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa je k sodelovanju lani povabilo slovenske športnike. V videoposnetkih tako med drugim nastopajo nogometaš Markos Tavares, paraolimpijka Tanja Cerkvenik, smučarski skakalec Cene Prevc, rokometašica Barbara Lazović in odbojkar Jani Kovačič.

Kot je pristojno ministrstvo zapisali v sporočilu za javnost ob začetku kampanje, v kratkih videoposnetkih protagonist, ki pooseblja družbena omrežja, znane slovenske športnice in športnike sooča z njim namenjenimi sovražnimi in žaljivimi zapisi na družbenih omrežjih. Marsikdo se je ob gledanju posnetkov počutil nelagodno, saj so bili izrazi precej nazorni, a vendar je potrebno poudariti, da se nelagodno počutijo tudi tisti, ki se vsakodnevno spopadajo s sovražnim govorom. “Občutek tesnobe, ki ga gledalci zaznamo ob poslušanju zmerljivk in sovražnega govora, nas postavi v vlogo žrtve sovražnega govora,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Kampanja je ne samo mlade ampak celotno populacijo ozaveščala, da sovražni govor obstaja in kakšne posledice lahko ima. Opredelitve sovražnega govora so namreč v družbi različne. Zakonsko sovražni govor ni neposredno definiran, na ministrstvu pa so pojasnili, da pojem razumejo v smislu opredelitve Sveta Evrope, ki se v osnovi nanaša na negativno komunikacijo do deprivilegiranih družbenih skupin.

Čeprav si pojem posamezniki lahko definirajo različno, je jasno, da se meja med spoštljivo in nespoštljivo komunikacijo zariše takrat, ko je sogovorniku nelagodno.