Teden gozdov je vsakoletna akcija promocije gozdov in gozdarstva, ki poteka v zadnjem tednu meseca maja. V tednu gozdov se tradicionalno po vsej Sloveniji zvrsti serija prireditev, ki jih organizirajo gozdarske institucije. Geslo Tedna gozdov 2025 je: Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi. Ker se nam v Zavodu za izobraževanje UMMI zdi ohranjanje gozda zelo pomembno, smo en dogodek tudi obiskali, saj želimo krepiti vezi tudi na tem področju.

Na statističnem uradu RS lahko preberemo, da so gozdovi najprepoznavnejši prostorski element Slovenije. Leta 2023 so pokrivali 58 % njenega ozemlja, ta delež je ostal na približno enaki ravni kot v predhodnih letih. Lesna zaloga v slovenskih gozdovih je v opazovanem letu obsegala 357 milijonov m3 oziroma 304 m3 na hektar, posek lesa pa je znašal 4,3 milijona m3 ali približno enako kot leta 2020; 72 % lesa je bilo posekanega v zasebnih gozdovih, preostalih 28 % pa v državnih in občinskih gozdovih.

V redkem še zelo dobro ohranjanem gozdu, ki ne kloni pritiskom vse bolj požrešnega kapitala, pa je gozd na Jelovici, kjer smo v četrtek, 29. maja, spoznavali dvoživke. Iz Informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije je prišla gospa Katja Poboljšaj, univ. dipl. biol., strokovnjakinja na področju dvoživk. Že na začetku je opozorila, da so med najmanjšimi, a izjemno pomembnimi prebivalci naših gozdov dvoživke – gre za tihe prisotne kazalnike zdravega okolja. Med njimi izstopa planinski pupek (Ichthyosaura alpestris), očarljiva dvoživka, ki smo jo nemudoma našli v mlaki na deloma sončni legi ob poti.

Planinski pupek je prava paša za oči: v vodi se ponaša z živo oranžnim trebuščkom in temnim hrbtom, posutim z drobnimi pikami. Samci v času parjenja razvijejo čudovito valovito hrbtno plavut, ki deluje kot nekakšen plesni kostum, s katerim privabljajo samice. A kljub vsemu svojemu šarmu je ta dvoživka izjemno ranljiva.

Dvoživke, kot je planinski pupek, so med najbolj ogroženimi vrstami v Evropi. Njihov življenjski prostor – čista gozdna močvirja, luže in studenci – izginja ali se onesnažuje. Prav zato je ohranjanje naravnih območij, kot je Jelovica, ključnega pomena. Tam planinski pupek še vedno najde svoj dom, kjer se lahko nemoteno razmnožuje in preživlja tople poletne dni.

Opaziti pupek v naravi je privilegij – ne le zaradi njegove redkosti, temveč tudi zaradi njegove vloge v ekosistemu. S prehranjevanjem z žuželkami in ličinkami pomaga nadzorovati populacije škodljivcev, sam pa je pomemben vir hrane za večje živali.

V nadaljevanju smo videli še nekatere prebivalce vodnatih območij – paglavce, male potočne rakce in postranice.

Postranica?

Ker smo ljudje ljubitelji zgodb, dodajamo zanimivost o postranicah: Slepa postranica je med najpogostejšimi rodovi jamskih živali, saj živi v vseh jamskih vodah, tekočih in stoječih. Znanih je zelo veliko vrst in podvrst, samo v Dinarskem krasu menda preko 150. Zato raziskovalci menijo, da gre za izrazito prilagodljivo žival, ki se razvija skladno s svojim okoljem, kar lahko pomeni, da ima vsaka jama svojo vrsto postranice. Pa ne samo jama, saj nekatere živijo tudi v globokih jezerih in vodnjakih, celo v talnih vodah med prodom. Mi smo svojo našli v potočku na Jelovici.

Predavateljica je na delavnici večkat poudarila, da narava ni samoumevna. Le s spoštovanjem in varovanjem njenega miru lahko ohranimo te tihe prebivalce slovenskih gozdov tudi za prihodnje generacije, kar pa je v današnjih dneh in letih, ko se z gozdom pogosto ravna nepremišljeno, velik izziv. “Z ustrezno sečnjo gozdov se ohranjata zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih sestojev. “Predlani je bil največji delež sečnje namenjen za nego gozdov (54 %) in sanitarni posek (42 %), preostali delež poseka (4 %) pa za krčitve, gradnjo gozdne infrastrukture, obnovo gozdov ali druge namene, vključno z nedovoljeno sečnjo,” pa lahko preberemo na spletno strani statističnega urada RS.

Zapisal Lovrenc Habe