Letos se je članom Komisije za odnose z javnostmi Zveze tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS) odprla čudovita priložnost – WOSM je za skavtske komunikatorje organiziral večdnevni forum v bližini Dunaja z namenom, da se dodatno izobrazimo, da se spoznamo in delimo svoja znanja in izkušnje s področja odnosov in komuniciranja z javnostmi. Na dogodku smo ZTS predstavljali trije člani komisije: Neža Marija Slosar, Tina Jerman in Rok Šarić.

Z Rokom sva na forum potovala skupaj in že ko sva se povzpela na vlak do Dunaja, sva vedela, da sledi dogodivščina. Cel dan potovanja in manjši zaplet na enem od dunajskih vlakov naju je končno pripeljal v Wassergspreng, v avstrijski Narodni skavtski center, kjer nama je bilo namenjeno prebiti naslednjih nekaj dni. Po večerji smo se udeleženci kot pravi taborniki spoznavali s pomočjo spoznavnih iger in v tem stilu zaključili prvi dan.

Naslednjega dne smo začeli z delom. Najprej smo preučili prednosti in slabosti lastnih organizacij na področju komunikacij ter zapisali ideje za izboljšanje. Zapisali smo, kako bi stvari potekale v sanjski situaciji in lovljenje teh sanj je vodilo in oblikovalo naše delo do konca foruma. Najprej smo predelali osnove: kaj je sporočanje, zakaj in kako ga izvajamo? Kdaj je učinkovito? Koga bo doseglo? Zakaj je pomembno? Lotili smo se tudi vida in fotografije: kaj z njima zajamemo? Kdaj in v kakšni obliki sta najbolj učinkovita? Da nismo ostali zgolj pri teoriji, smo se v obeh disciplinah tudi v praksi preizkusili. Sledil je mednarodni večer, kjer smo Slovenijo predstavili z doma spečeno prekmursko gibanico ter PowerPoint predstavitvijo, ZTS pa z ročno izdelanim plakatom, zastavo, ruticami in materialom, ki ga člani Zveze uporabljamo pri svojem delu. Tudi ostale države niso razočarale: vsi udeleženci so prinesli vseh vrst značilnih dobrot, primerov dobre prakse ter promocijskega materiala.

V petek smo se soočili s problemom lažnih novic in pomena medijske pismenosti, predvsem pa smo govorili o tem, kako se jim zoperstaviti. Sledile so izbirne vsebine, kjer sem se sama odločila za bližnji vpogled v odzivanje na krizne situacije. Naučila sem se, da je predvsem pomembno v naprej imeti načrt delovanja v krizi. Po kosilu smo se odpravili v Dunaj, kjer smo se v treh skupinah odpravili na neke vrste foto-orientacijo. Dan nam je bil namig, ki smo ga morali razvozlati, obiskati lokacijo, ki nam je bila razkrita in se tam slikati, da smo dobili naslednji namig. Po tem je sledila še večerja v mestu in vrnitev v skavtski center.

Sobota je prinesla delavnice o tem, kako se držati svoje znamke in o tem, kako vzdrževati odnose z mediji. Kasneje smo se lotili še tematike taborniških revij, izdelovanja promocijskih izdelkov, obravnavanja sponzorstva in še več. Delili smo svoje izkušnje na temo novosti v svetu družbenih omrežij in govorili o komunikacijah glede podnebnih sprememb, ozaveščanje o katerih je vsem skavtskim organizacijam tako blizu. Zvečer smo se zbrali ob ognju in vsaka država je prikazala eno od svojih večernih iger in pesmi. Bilo nas je okoli petdeset, zbranih tam, obsijanih z ognjem in s skupno pesmijo v prsih. Bili smo si blizu.

V nedeljo smo svojo izkušnjo v Wassergsprengu zaključili. Napolnili smo kovčke ter se odpeljali na železniško postajo na Dunaju, kjer smo se poslovili.

Lepota te izkušnje je bila ravno v tem, da je temeljila na medsebojnem deljenju izkušenj in znanj, ki so še toliko bolj poudarili in podkrepili to, kar so nas teoretičnega učili predavatelji na dogodku. Zagotovo upam, da se bo odvil še kakšen podoben dogodek, saj je pridobivanje znanja in mreženje na enem mestu čudovita ideje, ki koristno podpre delo prostovoljcev.

Prispevek je pripravila Tina Jerman.