Vemo, kakšno prihodnost si želimo
Okoljska problematika je izjemno pereča tema. Pred slabima dvema meseca smo mladi na ljubljanskih ulicah glasno predstavili svoje zahteve v sklopu “Štrajka za podnebno pravičnost”. Shoda se je udeležilo nekaj tisoč mladih, najbolj vztrajni in prizadevni pa so ob koncu na bežigrajskem stadionu v opomin na pomen javnih zelenih površin posadili nova drevesa. Mlade smo vprašali, kakšna bi bila po njihovem mnenju najboljša rešitev, kje sami vidijo največ težav in kaj so pripravljeni storiti.
Maja je študentka prvega letnika, ki se je podnebnega protesta udeležila že pred nekaj leti. Prepričana je, da samo s protesti ne bomo rešili ničesar, so pa lahko ti dober opomnik, da je čas, da nekaj spremenimo. Po njenem mnenju se starejši ljudje pogosto sploh ne zavedajo, da so njihova dejanja ogrožajo okolje, saj niso tako izobraženi kot predstavniki mlajših generacij. Sama bi v šole uvedla dodatna izobraževanja, ki pa bi jih prenesla tudi na fakultete in podjetja.
“Prepričan sem, da sam za okolje naredim res veliko,” pove Žan in doda, da starejši mlajše pogosto obsojajo, da ne skrbijo za okolje, s tem pa projecirajo svoje neznanje na mlade. Največ rešitev bi po njegovem mnenju mogla prispevati slovenska vlada in Evropska unija, ki ima na teh področjih največ pristojnosti. “Pogosto se ukvarjajo s temami, ki so pomembne le kratkoročno, saj razmišljajo le na to, kaj jim bo prineslo prednost na volitvah,” doda Žan.
Tilen je zaradi svoje želje, da bi po najboljših močeh lahko pomagal naravi, izbral študij gozdarstva. Trudi se, da bi sebe in svoje bližnje čimbolj seznanil z ukrepi, ki jih lahko uvede vsak izmed nas, da pripomore k ohranjanju čiste narave. Sam meni, da bi v Sloveniji morali veliko bolj opozarjati na dragoceno pitno vodo, ki marsikje po svetu ni nekaj samoumevnega.
Iz odgovorov vprašanih lahko jasno razberemo, da so mladi v Sloveniji okoljsko ozaveščeni in kritike s strani starejših generacij prejemajo povsem neupravičeno. Kot vidimo so življenjski stili mladih veliko bolj prilagojeni trajnostnemu načinu življenja. Veliko mladih že od otroštva živi ob upoštevanju vseh smernic, ki omogočajo varovanje okolje, saj so zanje veliko bolj naravne kot za starejše. Je morda čas, da mladi začnejo izobraževati starejše?
Zagotovo bi to bila pomembna rešitev, saj bi vsak izmed nas lahko izbral le eno osebo; babico, dedka, sosedo, ki bi ji predstavil, kako lahko s spremenjenim načinom življenja pomembno vpliva na ohranjanje okolja in trajnost. Tako bi na prijazen in dostopen način omogočili, da bi imelo naše okolje priložnost za obstanek.