Sladkorna bolezen je bolezen, ki je v sodobnem svetu vse pogostejša. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (angl. World Health Organization, WHO) in Mednarodne zveze diabetikov (angl. International Diabetes Federation, IDF) ima več kot 800 milijonov odraslih oseb sladkorno bolezen, v Sloveniji približno 150 000, v prihodnosti pa se bo ta številka le še povečevala.

Poleg tega pri 541 milijonih odraslih obstaja povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. S sladkorno boleznijo tipa 1 živi približno 1,2 milijona otrok in najstnikov. Narašča tudi število smrti zaradi sladkorne bolezni. Zdravljenje ljudi s to boleznijo pa predstavlja vedno večji javnozdravstveni problem in posledično strošek za zdravstveno varstvo.

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen oz. diabetes je kronična presnovna bolezen, pri kateri je prisotna povišana raven glukoze v krvi oziroma hiperglikemija. Do tega pride, ker celice trebušne slinavke oziroma pankreasa ne proizvajajo zadostne količine inzulina ali pa se tkiva v telesu ne odzivajo pravilno na učinke inzulina. Inzulin je hormon, ki uravnava raven glukoze v krvi. Nastaja v Langerhansovih otočkih, v beta celicah v trebušni slinavki. Pomanjkanje inzulina ali zmanjšana občutljivost tkiv na inzulin oteži prehod glukoze v celice, te pa zato ne morejo normalno delovati. Motena je tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Sladkorna bolezen je stanje z dolgotrajnimi posledicami. Če ga ne obvladujemo in ne zdravimo, lahko sčasoma privede do poškodb in motenega delovanja ter trajne okvare in odpovedi številnih organov v telesu.

Oblike sladkorne bolezni

Pri sladkorni bolezni tipa 1 gre za avtoimunski odziv telesa na celice trebušne slinavke, zaradi katerega pride do uničenja celic, ki proizvajajo inzulin. Posledično telo ne more proizvajati inzulina. Zato so ljudje s to obliko bolezni popolnoma odvisni od zunanjega vnašanja inzulina s pomočjo injekcij ali črpalke. Bolezen se začne zgodaj v življenju in se lahko razvije zelo hitro. Predstavlja približno 10 % sladkorne bolezni.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 gre za zmanjšano nastajanje inzulina zaradi okvare trebušne slinavke ter za zmanjšano občutljivost in odzivnost celic telesnih tkiv (predvsem mišic in jeter) na inzulin. Temu se reče inzulinska rezistenca. Ta oblika bolezni se pojavi kasneje v življenju. Razvija se počasi, zato lahko dolgo ostane neopažena. Njen razvoj je mogoče s preventivnimi ukrepi upočasniti ali celo preprečiti. Na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 namreč vplivajo dejavniki življenjskega sloga, kot so prekomerna telesna teža, debelost in nezadostna telesna aktivnost, pomembno vlogo pa ima tudi genetika. Gre za najpogostejšo obliko sladkorne bolezni, saj predstavlja približno 90 % sladkorne bolezni.

Posebna oblika bolezni je gestacijski diabetes. Ta je posledica hormonskih sprememb med nosečnostjo, zaradi katerih trebušna slinavka ne uspe proizvesti dovolj inzulina za potrebe telesa v nosečnosti. Pojavi se predvsem v drugi polovici nosečnosti. Po porodu bolezen izgine, vendar predstavlja povečano tveganje za zaplete med nosečnostjo in porodom. Poveča se tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pozneje v življenju.

Simptomi sladkorne bolezni

Za zgodnje odkrivanje in pravočasno ukrepanje ter s tem preprečevanje resnih zapletov bolezni je potrebno dobro prepoznavanje simptomov sladkorne bolezni. Simptomi sladkorne bolezni so povečana žeja, pogostejše uriniranje, zamegljen vid, utrujenost in nenamerno hujšanje.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 se simptomi pojavijo nenadoma, medtem ko so pri sladkorni bolezni tipa 2 lahko dalj časa blagi in se pogosto prepoznajo šele po več letih.

Zapleti sladkorne bolezni

Akutna zapleta sladkorne bolezni sta diabetična ketoacidoza in hipoglikemija oz. nizka raven glukoze v krvi.

Diabetična ketoacidoza (DKA) se lahko pojavi predvsem pri sladkorni bolezni tipa 1, zlasti pri osebah s slabo urejeno boleznijo. Gre za življenjsko nevarno stanje, ki zahteva takojšnje zdravljenje. Nastane, ko telo nima dovolj inzulina in zato ne more uporabiti glukoze za energijo, temveč začne razgrajevati maščobe. Pri tem nastajajo ketoni, ki “zakisajo” kri. Znaki DKA so bruhanje, bolečine v trebuhu, sladkoben vonj iz ust in težko dihanje.

Hipoglikemija se lahko pojavi pri ljudeh s sladkorno boleznijo, ki uporabljajo inzulin. Znaki hipoglikemije so zamegljen ali dvojni vid, nerodnost, dezorientacija in krči.

Kronični zapleti sladkorne bolezni nastanejo zaradi dolgotrajno povišane ravni glukoze v krvi. To povzroči makrovaskularne (ateroskleroza) in mikrovaskularne (bolezenske spremembe drobnih žil) poškodbe žil. Te privedejo do nastanka diabetične nefropatije (okvara drobnih žil v ledvicah), diabetične retinopatije (okvara žilic na očesnem ozadju), diabetične nevropatije (okvara živcev), srčno-žilnih obolenj (srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza, angina pectoris, periferna arterijska bolezen) in diabetičnega stopala (zaradi poškodbe živcev in motenega pretoka krvi).

Preprečevanje sladkorne bolezni

Pojav sladkorne bolezni tipa 2 lahko pri posameznikih z večjim tveganjem za njen razvoj odložimo z zdravim načinom življenja. To vkjučuje vzdrževanje ustrezne telesne teže, redno telesno aktivnost (vsaj 150 min zmerne telesne aktivnosti na teden) in zdarvo ter uravnoteženo prehrano, ki naj vključuje čim manj nasičenih maščob in sladkorja. 

Zelo koristni so tudi redni preventivni pregledi pri osebnem zdravniku, ki omogočajo hitro prepoznavo dejavnikov tveganja in zgodnjih znakov bolezni. To omogoči hitro diagnozo bolezni in učinkovito zdravljenje, preden bolezen napreduje in pride do pojava zapletov. 

Oblike zdravljenja sladkorne bolezni

Sladkorno bolezni tipa 1 se zdravi z inzulinom, ki se ga dovaja v obliki podkožnih injekcij ali s pomočjo črpalke. Osebe z to boleznijo potrebujejo zdravljenje z inzulinom celotno življenje. 

Pri sladkorni bolezni tipa 2 je način zdravljenja odvisen od kliničnega poteka in zdravstvenega stanja posameznika ob odkritju bolezni. Če diabetes odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje celic beta trebušne slinavke še dovolj dobro ohranjeno, lahko zadošča zgolj prilagoditev in vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. Torej zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj gibanja in zmanjšanje ter uravnavanje telesne teže.

Ob napredovanju bolezni zaradi nadaljnega propadanja celic trebušne slinavke in posledičnem vedno bolj nezadostnem izločanju inzulina, pa je potrebno zdravljenje z zdravili, ki delujejo preko različnih mehanizmov. Zdravila so lahko v obliki tablet ali pa jih je potrebno s pomočjo injekcije vbrizgati v podkožje. Pri uvedbi zdravil za zdravljenje diabetsa tipa 2 se sprva uporablja tablete, ko učinki teh zdravil izzvenijo oz. niso zadostni pa je tudi tu potrebno zdravljenje z inzulinom. Ker so pri ljudeh z sladkorno boleznijo tipa 2 pogosto pridružene bolezni, ki še dodatno povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj je večinoma potrebno tudi uravnavanje krvnega tlaka in holesterola. 

Literatura

1. Diabetes. World health organisation. 14 november 2024. Dosegljivo na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/diabetes
2. Sladkorna bolezen. NIJZ. Dosegljivo na: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/sladkorna-bolezen/
3. Diabetes. Cleveland clinic. Dosegljivo na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/7104-diabetes
4. Kaj je diabetes? Zveza društev diabetikov Slovenije. Dosegljivo na: https://www.diabetes-zveza.si/diabetes-in-jaz/kaj-je-diabetes/
5. Svetovni dan sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije Dosegljivo na: https://www.diabetes-zveza.si/wp-content/uploads/2025/08/WORLD-DIABETES-DAY-25-sporocilo-2024-2026.pdf
6. https://www.everydayhealth.com/diabetes/guide/