Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) se letos že drugo leto na pobudo njenega Mednarodnega odbora pridružuje praznovanju mesca junija kot mesca ponosa, s čimer želijo ozaveščati o pomenu raznolikosti, enakosti in vključevanja med mladimi, še posebej v študentski skupnosti, in hkrati zagotoviti vidnost in podporo mladim, pripadnikom skupnosti LGBTQIA+, ki so še vedno pogosto tarča zapostavljanja, diskriminacije in nasilja.

Glavni razlog, da obeležujemo mesec junij kot mesec ponosa, je protest iz 28. junija leta 1969, ko se je skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v baru Stonewall Inn v New Yorku. Ta dogodek mnogi štejejo kot prvi upor članov skupnosti LGBTQIA+ proti sistematičnem zatiranju s strani vlade Združenih držav Amerike.

Kot spomin na stonewallski upor so okoli istega dneva prihodnje leto organizirali prve parade ponose v New Yorku, San Franciscu, Los Angelesu in Čikagu, v naslednjih letih pa so potekale tudi v drugih mestih po ZDA. Prva parada ponosa v Evropi je bila organizirana v Londonu 1. julija 1970. Od takrat so se takšne oblike zborovanja razširile tudi drugod po svetu. V osnovi parade ponosa danes še vedno ohranjajo spomin na stonewallski protest kot opozorilo na diskriminacijo pripadnikov skupnosti LGBTQIA+, hkrati pa proslavljajo različnost ter promovirajo enakost in vključevanje.

Prva parada ponosa v Slovenija je bila organizirana leta 2001 kot odgovor na nestrpnost, ki sta je bila deležna Braneta Mozetič in kanadski pesnik Jean-Paul Daoust. Redar jima je namreč preprečil vstop v lokal Mestne galerije Ljubljana zaradi njune spolne usmerjenosti. Parada ponosa se je od takrat ohranila kot tradicionalna prireditev, ki jo prireja Društvo parada ponosa. Letošnje leto je med 9. in 17. junijem v okviru meseca ponosa potekalo več prireditev, pri čemer je paradni dan potekal v soboto, 17. junija.

Kot eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov parad ponosa se je uveljavila mavrična zastava, ki jo je oblikoval Gilbert Baker, prvič pa je plapolala na paradi ponosa v San Franciscu 25. junija leta 1978. Skozi desetletja je mavrična zastava doživljala večje ali manjše prilagoditve, vedno pa so spremembe stremele k večji inkluzivnosti.

Marsikomu pa se ob vsem tem lahko porodi vprašanje, zakaj bi morali študentski klubi in Zveza ŠKIS kot njihova krovna organizacija obeleževati mesec ponosa in praznovati, odeti v barve mavrice. Protiargumenti (ali bolje rečeno domnevne utemeljitve), ki jih pogosto slišimo, so: »Nimam kaj proti, a naj ne posiljujejo drugih s tem,« »Saj so jim že itak priznane vse pravice kot normalnim«, »Na kaj pa so sploh lahko ponosni?,« »Zakaj morajo imeti parade ponosa? A potem bi morali imeti tudi hetero parade?« ipd.

Že sam obstoj takšnih mnenj je dovolj zgovoren in dokazuje, da posameznike – četudi deklarirajo sebe kot strpne osebe – v resnici moti prisotnost LGBTQIA+-posameznikov, sploh v javni sferi, v dosegu njihovega vida in sluha. »Strpnost« slovenske družbe se odraža v raziskavi, ki ji jo opravilo Društvo Parada ponosa leta 2021. V Sloveniji je bilo kar 53 % mladih, ki so ekonomsko odvisni od svojih staršev ali skrbnic oziroma skrbnikov in trenutno živijo pri njih v bivališču, prisiljenih prikrivati svojo identiteto, ker so se bali za svojo varnost. Še celo več mladih – kar 56 % – je navedlo, da doživlja psihično nasilje (žaljenje, grožnje, poniževanje ipd.). Podobnih statistik bi lahko prikazali še veliko več.

Primarni namen študentskih klubov je povezovanja in zagovorništvo študentov in mladih na lokalni ravni. Zaradi neposrednega vsakodnevnega stika z dejavniki predstavljajo lokalna okolja prostor, ki najpoglavitneje vpliva na razvoj posameznikov, z oblikovanjem mentalitete posameznikov pa soustvarjamo stanje duha celotne družbe, zato je ključnega pomena, da ozaveščanje o pomenu enakosti poteka na osnovni ravni. Če želimo zagotavljati trajnostno ohranjanje ravnovesja znotraj lokalnih okolij, je treba vključevati različne deležnike in jih obravnavati po načelu enakosti. Pri tem je treba posebnost pozornost nameniti skupinam, ki so zapostavljene, diskriminirane ali imajo na sploh omejene priložnosti.

Študentski klubi in s tem Zveza ŠKIS se morajo zavedati svoje odgovornosti in pomena pri oblikovanju lokalnih okolij, ki nudijo podporo vsem posameznikov ne glede na njihove identitete. S prebarvanjem logotipa Zveze ŠKIS v barve mavrice zato hočemo opogumiti pripadnike skupnosti LGBTQIA+, da se počutijo sprejete v svoja okolja. Opozoriti želimo, da so izključevanja, diskriminacija in nasilje nad posamezniki na podlagi njihov osebnostnih »nemainstream« identitet še vedno izzivi, ki jih moramo kot družba nasloviti.

Na Zvezi ŠKIS obsojajo kakršne koli oblike izključevanja, diskrimacije in nasilja

Izobešanje mavrične zastave torej ni razpihovanje ideologije – je le izraz podpore, da posamezniki ne rabimo prekrivati svojih identitet. Barve mavrice torej pomenijo praznovanje raznolikosti – raznolikost posameznikov pa je priložnost, ki predstavlja trajnostno gonilo za napredek v prid celotne družbe.