Velik odstotek ljudi v Sloveniji, tako mladih kot starejših, ne ve veliko o mladinskem sektorju, delu, ki ga opravlja, in njegovi širši družbeni funkciji. Marsikdo je celo prepričan, da je za tovrstne dejavnosti nesmiselno porabljati denar, sploh državni. Resnica pa seveda ne bi mogla biti bolj oddaljena od tovrstnih mnenj.

Mladinski sektor, ki ga sestavljajo različne javne in privatne organizacije, mladinski centri, organi mladinske politike je pomemben gradnik tako lokalne skupnosti kot tudi nacionalne prisotnosti mladih v javnosti. Najbolje pa o svojem namenu in poslanstvu spregovorijo mladinske organizacije same:

Ljubljanska mreža info točk (L-MIT), mreža neprofitnih organizacij, ki mladim posreduje pomembne informacije z mladinskega področja, piše, da ima mladinsko delo »v družbi pomembno vlogo, saj deluje preventivno, mladim omogoča pridobivanje kompetenc za aktivno participacijo v družbi ter njihov osebni in socialni razvoj. V praksi se dogaja na različnih nivojih (lokalnem, regionalnem, nacionalnem, mednarodnem), hkrati pa lahko pomeni delo mladih za mlade v smislu izvedbe taborov, delavnic itd. ali pa odzivanje na zakonodajo v povezavi z mladimi.«

Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje slovenskih mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju, svoje poslanstvo vidi v »združevanju in predstavljanju vseh mladinskih organizacij ter k učinkovitemu sodelovanju z mladinskimi strukturami na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni … MSS tudi ustvarja mladinske politike, vodi dialog na celotnem nevladnem mladinskem področju, spodbuja razvoj mladinskega dela in neformalnega izobraževanja ter se aktivno zavzema za njuno priznavanje. Vsem ciljnim javnostim je znan kot ključni predstavnik in zagovornik mladih.«

»Ključni namen MSS je zagovarjanje interesov mladih in spodbujanje sodelovanja mladih pri oblikovanju politik, ki pomembno vplivajo na njihovo življenje in delo. V tej vlogi prispeva k oblikovanju mladim prijaznega okolja, v katerem se ti lahko razvijajo v avtonomne, odgovorne, solidarne in aktivne posameznike ter člane družbe. V ožjem smislu si prizadeva za izboljšanje položaja mladih kot posebne družbene skupine,« še napišejo ter izrazijo željo, da bi mladi bili avtonomni, solidarni, odgovorni in angažirani člani družbe.

Pozitivnih učinkov mladinskega dela se zavedajo tudi na evropski ravni, kjer Svet Evrope in evropska komisija zapišeta, da so »pričakovane koristi sodelovanja pri mladinskem delu številne in raznolike ter lahko vključujejo ustvarjanje prostorov za mlade in “mostov” v njihovih življenjih. Premostitvena vloga mladinskega dela ima še posebej močan vplivna življenja mladih, ki se soočajo z neenakostmi, prikrajšanostjo in diskriminacijo.«

Naslovna fotografija: lanski posvet o trajnosti in digitalizaciji v okviru Zvoka mladosti