Zaključek projekta Pametno mladinsko delo v mladinskih centrih
»Projekt se je začel že novembra leta 2018, ko še nihče ni vedel, da se bo zgodila epidemija in se bodo morali tudi mladinski delavci prilagoditi razmeram in vzpostaviti dejavnosti ter aktivnosti mladinskih centrov na splet.«
Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa
Zavod mladinska mreža MaMa je včeraj pripravil spletni diseminacijski dogodek, na katerem so predstavili projekt Pametno mladinsko delo v mladinskih centrih in izvedli delavnico s slovenskim »podcasterjem« Anžetom Tomićem.
V prvem delu spletnega dogodka je direktorica Mreže MaMa Maja Hostnik, predstavila projekt in rezultate projekta Pametno mladinsko delo v mladinskih centrih. Gre za 24-mesečno strateško partnerstvo s partnerji iz Estonije Nemčije in Finske, ki je financirano s strani programa Erasmus+ MvA. Uvodno srečanje partnerjev projekta, ki prinaša odgovore, na izzive s katerimi se soočajo mladinska politika, mladinsko delo in mladi na področju digitalizacije in digitalnega mladinskega dela.
Skupaj so pripravili dva anketna vprašalnika za mlade in mladinske delavce, s katerima so potrdili trditev, da mladi splet in družbena omrežja zaznavajo kot enega izmed pomembnih elementov digitalnega mladinskega dela. Na vzorcu 60 mladih so ugotovili, da še vedno največ mladih spremlja socialno omrežje Facebook, sledita Instagram in Snapchat. Hkrati pa je kar 100 odstotkov mladih prepričanih, da lahko digitalna orodja, tudi računalniške igre pomagajo pri delu z mladimi.
Mladinski delavci pa so v anketnem vprašalniku najbolj poudarili digitalno pismenost, ki se nanaša na poznavanje in osnovno rokovanje z digitalnimi orodji (aplikacijami, računalniškimi programi, družbenimi omrežji). Izpostavili so varno uporabo interneta, napredno znanje vseh računalniških in mobilnih aplikacij ter ostalih digitalnih orodij. Prepričani pa so, da morajo biti digitalna znanja ena od metod dela, ne pa edina.
V pripravi je zaključni dokument, s katerim bodo preverili digitalne kompetence mladinskih delavcev, ugotovili, katere so njihove močne in šibke strani ter skozi ocenjevalni listi prišli do ugotovitev, katera orodja so mladinskim delavcem v pomoč pri krepitvi manjkajočih digitalnih kompetenc.
V drugem delu je besedo dobil osrednji gost slovenski »podcaster« Anže Tomić, ki je mladinskim delavcem, predstavil kaj je in kako se ustvari dober »podcast«.
Anže Tomić je slovenski radijski voditelj in podcaster, ki je svojo radijsko pot, je začel kot moderator na Radiu Študent, trenutno pa dela kot spletni urednik in moderator na Valu 202. Predstavnikom mladinskih centrov in organizacij je podal nekaj nasvetov: »Pri »podcastu« je najpomembnejši zvok, saj se »podcast« ustvari samo s človeškim glasom. Zato je najbolj pomembna izbira mikrofona, saj »podcasta« ne moremo posneti samo s telefonom. Dolžina sploh ni pomembna, osredotočiti se je potrebno na vsebino in način pripovedovanja. Hkrati pa bi vas opozoril, da morate ohranjati kontinuiteto, saj je najlažje objaviti nekaj »podcastov« in pridobiti poslušalce, najtežje pa je ohraniti ta nivo in pozornost poslušalcev. Ne predajte se in vztrajajte!«