Po vsem svetu 22. aprila obeležujemo dan Zemlje. Tretji planet od Sonca je naseljen z 8,1 bilijonom ljudi ter z nešteto rastlinskimi in živalskimi vrstami. Morja, jezera, gore, planine, doline, puščave, gozdovi, tundre … naštevamo lahko v nedogled! Pa znamo vse to ceniti in spoštovati? Ohranjati? Sodelovati med seboj in s planetom?

Zgornja vprašanja so zelo pomembna! Ne glede na to, ali so nam ukrepi za ohranjanja okolja všeč, pri čemer se komu morda zdijo celo nesmiselni ali pa del kakšne politične agende, so potrebni. Vsak namreč lahko opazi spremembe: pogosteje odnašamo smeti, večkrat se usedemo v avtomobil, jagode jemo sredi zime, božič “je zelen”, poletna vročina se zavleče do oktobra, reke prestopujejo neočiščene bregove, travniki se zaraščajo …

V Sloveniji veliko gozda in reciklirane plastike

Naša dežela je posejana z gozdovi, ki so pri filtriranju trdih delcev in odstranjevanju CO₂ iz ozračja ključnega pomena. Po navedbah Statističnega urada (Surs) je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropski uniji. Površina gozdov v Sloveniji je leta 2022 znašala 1.176.542 hektarjev, pri čemer celotna površina države znaša 2.027.100 hektarjev.

Na žalost v gozdovih še vedno najdemo črna odlagališča. Odlaganje odpadkov v gozdu ali kjerkoli drugje v okolju je nedopustno! Po podatkih Sursa večino nastale odpadne plastike, ki se znajde tudi na črnih odlagališčih, namreč recikliramo. Leta 2022 je v državi nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Razlika med deležema zavržene in reciklirane plastike je med drugim posledica recikliranja dela odpadne plastike, nastale v 2020, deloma pa tudi njenega povečanega uvoza.

Pri odlaganju odpadkov v ustrezne zabojnike ni izgovorov!

Kaj pa digitalni odpadki?

Sredi marca se je zaključila posebna akcija Ekologov brez meja. Letos smo Slovenci namreč prvič “čistili” digitalne odpadke in zmanjševali digitalni odtis!

Sliši se nenavadno, kajne?

Na spletnem mestu akcije so Ekologi brez meje pojasnili, da se ogljični odtis digitalnih aktivnosti nanaša na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na internetu, vključno z brskanjem po spletu, pošiljanjem e-pošte, uporabo družbenih omrežij, prenosom datotek, gledanjem spletnih videoposnetkov. Digitalne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar povečuje njihov ogljični odtis.

Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, prispevale k 4-5 % svetovnih izpustov toplogrednih plinov v 2023, njihov delež pa zraste za približno 6 % na leto. To je že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet.

Aha, zdaj je pa že malo bolj jasno!

Uradni dan digitalnega čiščenja je bil 16. marec. Na letošnjo prvo pobudo Ekologov brez meja in o28 komunikacijske skupine se je odzvalo 1288 posameznikov, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali 26 tisoč GB podatkov, kar predstavlja 5 ton prihranka izpustov toplogrednih plinov.

Sodeluj tudi ti!

Pobriši podvojene fotografije, neuspele videoposnetke, prenesene filme iz leta 2010 in vse slikane zapiske iz tretjega letnika srednje šole (ti pa že na fakulteti bereš iz debelih knjig)!

Saj veš – vsak lahko nekaj naredi! Udeleži se spomladanske čistilne akcije, ločuj odpadke, pelji se s kolesom, sproti briši neuporabljene datoteke in o vsem tem obveščaj druge.

Na mladih svet stoji – dokaži to! Vsak dan.