Če bi vprašali igralca, kdaj je nazadnje improviziral, mu najbrž ne bi bilo treba brskati po spominih daleč nazaj. Če pa enako vprašanje postavimo nekomu, ki se z igralstvom ne ukvarja niti ljubiteljsko, kaj šele poklicno, se bo za iskanje odgovora moral bolj namučiti. V resnici pa odgovor od nas ne zahteva veliko razmisleka, saj se z improvizacijo srečujemo čisto vsi. Vsak dan. Samo pomislimo na primer, ko imamo v hladilniku samo tri sestavine in takšni skromni ponudbi navkljub pripravimo dobro kosilo. Ali pa se tik pred nedeljskim praznovanjem spomnimo, da smo pozabili kupiti darilo za prijatelja.

Kako velik del naših življenj je improvizacija, sta v tednu med 18. in 26. marcem 2023 v simpatični vasici Hollókő (Madžarska) odkrivala Hana Markočič in Luka Kacjan, prostovoljca pri Društvu Center za pomoč mladim (Društvo CPM). Treninga z naslovom ImproWise Your Life se je udeležilo še 19 mladinskih delavcev iz Češke, Poljske, Grčije, Španije, Madžarske, Srbije, Portugalske in Romunije. Namen treninga je bil, da udeleženci spoznajo različne principe in tehnike improvizacije, ki temeljijo na osmih načelih: jasnost komunikacije, prisotnost v trenutku, radovednost, sprejemanje in prilagajanje, sodelovanje in soustvarjanje, radodarnost, igrivost ter sprejemanje napak.

V sedmih dneh treninga so udeleženci predelali osem tematskih sklopov. Začeli so s spoznavnimi aktivnostmi, ki so 21 udeležencev in trenerko ter trenerja (Špela Gorjan in Gergő Kiss) povezali v skupino. Naslednje dni so se podali v raziskovanje posameznih sestavnih delov improvizacije. Ukvarjali so se z gibom, izražanjem čustev in s kognicijo. Posvetili so se samoraziskovanju, zavedanju svojega telesa, gibanju, občutkom in načinom izražanja.

Preko različnih dejavnosti so ozaveščali pomembnost prisotnosti v vsakem trenutku ter poskušali bolje razumeti in sprejemati samega sebe. Njihova radovednost in kreativnost sta se še posebej dobro pokazali na odrskih deskah, kjer so se odvijali prvi skupinski gledališki prizori v upočasnjeni gibalni tehniki »slow motion«. Uprizorili so bojevanji med slikarji in kuharji ter frizerji in cirkusanti in ustvarjali skeče zaposlitvenih razgovorov značajsko različnih kandidatov. Vedno znova se je izkazala pomembnost načela o sodelovanju in soustvarjanju med improvizatorji.

Brez uresničitve tega načela bi vsa improvizacija ostala zgolj individualni improvizatorski poskus brez posebne vrednosti. Raziskovali so tudi meje osebnega prostora, spoznavali različne improvizatorske ogrevalne vaje in si celo napovedovali prihodnost. Z vsakim dnem so udeleženci čedalje bolj razumeli in živeli načela radovednosti, sprejemali napake, se lažje prilagajali soigralcu ter vedno bolj uspešno soustvarjali prizore.

Delovni proces so popestrili še s celodnevnim obiskom Budimpešte, kjer so udeleženci med iskanjem prisrčnih mestnih kotičkov izvajali improvizacijske vaje kar na ulicah. Dan v glavnem mestu sosednje Madžarske so zaključili z obiskom improvizacijske predstave v starem gledališču na obrobju mesta. Preostala dneva sta bila namenjena procesu samorefleksije, razmišljanju o prenosu znanj v vsakdanje življenje in evalvaciji treninga.

Udeleženca sta se v Slovenijo vrnila bogatejša za mnogo spoznanj o sebi in z znanjem, kako lahko improvizacija podpre človekovo kreativnost, krepi samozavest, v nas prebudi otroka in nas na drugi strani nauči postavljati meje, sprejemati drugačnost oziroma drugega in nam hkrati dovoljuje ranljivost. Z vsemi izkušnjami so udeleženci urili socialne veščine, zaradi katerih bosta prostovoljca iz Društva CPM v prihodnjih izzivih lažje sprejemala napake in jih dojemala kot priložnost za osebnostno rast in navsezadnje tudi kot potencialno priložnost za uporabo improvizacijskih tehnik.

Zaključujeta z mislijo, da so dnevi veliko zabavnejši, če vanje vstopamo skozi prizmo osmih načel improvizacije in navdušenjem, da svoja znanja podelita med kolege prostovoljce: »Hvala ali po madžarsko köszönöm Društvu CPM, čisto vsakemu izmed udeležencev in trenerjema za to nepozabno izkušnjo.«