Zdravje

Kava in prosti radikali

14. 5. 2025 avtor: Društvo študentov medicine Slovenije
kava

Kava, ta prijetna družbena pijača, ki premosti vsakodnevni pogovor in če drugega iz kavarne ne odnesemo, lahko vsaj mirno trdimo, da smo razvajali svoje brbončice.

Že vse od Cankarjeve slavne matere do kofetarce in tisočerih slovenskih potomk strasno srebamo to vročo, prežgano tekočino, ki nas s svojim kofeinom poživlja, lajša odvisniške glavobole in nam posredno vnaša smisel.

Prosti radikali so molekule ali atomi z neparnim številom elektronov. Zaradi svoje nestabilnosti iščejo elektrone v drugih molekulah, kar lahko sproži verižne reakcije in poškoduje celične strukture – od lipidov v celičnih membranah do beljakovin in DNK. Ta proces imenujemo oksidativni stres in povezujejo ga s staranjem, vnetji ter številnimi boleznimi, kot so rak, srčno-žilne bolezni in nevrodegenerativne motnje.

Med toplotno obdelavo kavnih zrn – torej praženjem – pride do kompleksnih kemičnih reakcij, med katerimi lahko nastanejo tudi prosti radikali. Vendar je treba poudariti, da nastanek prostih radikalov ni enoznačno škodljiv, saj gre za prehoden pojav, ki je značilen za mnoge živilske procese ter da večina prostih radikalov, ki nastanejo med praženjem, je nestabilnih in hitro reagira s prisotnimi spojinami, kot so antioksidanti.

Kljub obstoju prostih radikalov v procesu priprave kave, raziskave dosledno kažejo, da kava vsebuje izjemno bogastvo naravnih antioksidantov – predvsem polifenolov, kot so klorogenska kislina, kafeinska kislina in druge fenolne spojine. Antioksidanti delujejo tako, da nevtralizirajo proste radikale, preden ti lahko poškodujejo celice.

Zanimivo je, da imajo tudi nekateri produkti Maillardovih reakcij (ki dajejo kavi aromo in barvo) antioksidativno delovanje.

Kdor ni bral Nejca Gazvode, Cafe du Brasil, si velja zapomniti, da je v teh prostih radikalih v resnici zapisana celotna pot brutalno kapitalistične verige kavne poti, zgodbe ljudi, ki jim to prinaša vsakodnevni kruh (in kavo :)) ter naju, ki tam sedeč gledava v svet, misleč na popotovanja po Etiopiji in Južni Ameriki. A zakaj bi po “škodo“ lastnemu telesu in psihotropnemu učinku na možgane bežali tako daleč? Pod Na-nosom leži mestece kave, kamor se zgrinja evropski trg nakupovat to tekoče zlato, na pomol San Carlo, v sončni zahod s pogledom na Miramar, Illy, locus ceruleus in lesket pupil … Takrat spoznaš, da sta kava in ti, naj bo zraven še ROS, a menda je za to vseeno.

Na še mnogo izmenjanih okusnih reaktivnih kisikov zvrsti.