Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Diareja oziroma driska je zelo pogost prebavni simptom, ki ga vsaj občasno doživi skoraj vsak človek in pomeni pogostejše odvajanje blata, ki je mehko ali tekoče. Gre za mehanizem telesa, s katerim se pogosto poskuša znebiti neželenih snovi, okužb ali toksinov. Diareja se lahko pojavi nenadoma in traja le nekaj dni, kar imenujemo akutna diareja, ali pa vztraja več kot štiri tedne, kar označujemo kot kronično diarejo.

Najpogostejši vzroki za akutno diarejo so virusne okužbe (npr. norovirus, rotavirus), bakterijske okužbe (salmonela, kampilobakter, E. coli), paraziti, zastrupitev s hrano, stres, spremembe prehrane ali reakcije na zdravila, zlasti antibiotike. Kronična diareja pa je pogosto posledica kroničnih črevesnih bolezni, kot so sindrom razdražljivega črevesja, celiakija, kronične vnetne črevesne bolezni (npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), intoleranca na laktozo ali druge prebavne motnje.

Poleg pogostega in tekočega blata lahko diarejo spremljajo tudi krči v trebuhu, napenjanje, slabost, utrujenost, povišana telesna temperatura in včasih kri ali sluz v blatu. Glavna nevarnost pri driski, zlasti pri majhnih otrocih, starejših osebah in oslabljenih bolnikih, je dehidracija oziroma izguba tekočine in elektrolitov, zato je nadomeščanje tekočine ključnega pomena.

Diagnostika vključuje pogovor z zdravnikom, analizo blata za ugotavljanje povzročitelja, krvne preiskave in v primeru kronične diareje dodatne preiskave, kot so kolonoskopija, testi na intoleranco ali alergije. Zdravljenje je odvisno od vzroka – pri blažjih virusnih oblikah zadostuje počitek, pitje vode, uživanje elektrolitnih raztopin in lahka prehrana. Včasih pomagajo probiotiki, ki obnavljajo črevesno floro. Če je vzrok bakterijski, so v določenih primerih potrebni antibiotiki, pri kroničnih oblikah pa specifično zdravljenje osnovne bolezni. V primeru dolgotrajne, krvave ali zelo hude driske, ali če se pojavi visoka vročina, je nujen obisk zdravnika.

Pojavnost diareje je zelo visoka, zlasti med potovanji (potovalna driska), ob zastrupitvah s hrano ali v zimskem času, ko krožijo virusi. Čeprav gre običajno za nenevarno stanje, je pomembno, da ga ne jemljemo zlahka, še posebej če traja več dni ali povzroča znake dehidracije, kot so suha usta, omotica, temen urin ali zmanjšano uriniranje. Pri diareji je najbolj pomembna hidracija, poslušanje telesa in po potrebi pravočasno iskanje zdravniške pomoči, saj lahko hitro ukrepanje prepreči resnejše zaplete in pospeši okrevanje.