O marihuani kroži ogromno zgodb – od tistih, ki jo opisujejo kot čudežno zdravilo, do takih, ki svarijo pred njenimi temnimi platmi. Mladi jo pogosto vidijo kot nekaj povsem običajnega, celo varnejšega od alkohola, a znanost opozarja, da resnica ni tako enostavna. Ko govorimo o vplivu na duševno zdravje, zlasti na shizofrenijo, se pokaže druga, precej manj privlačna podoba.

Marihuana pri nas

Marihuana se v zadnjem času promovira tako kot rekreativna droga kot tudi zdravilo. Nekateri konopljo dojemajo kot odlično terapijo proti stresu, bolj “zeleno” alternativo alkoholu, celo kot potencialno zdravilo za najrazličnejše bolezni. Druge skrbi njen sloves “prehodne” droge (čeprav le majhen odstotek uporabnikov marihuane preide na uporabo trših drog, je približno 90% oseb z boleznijo odvisnosti od prepovedanih substanc prej eksperimentiralo z marihuano), njen visok potencial za razvoj odvisnosti ter njen škodljiv vpliv na zdravje, prek samega kajenja in psihoaktivne komponente THC. Prav ta je lahko dokazano povzročitelj psihotičnih epizod, ali pa celo razvoja shizofrenije pri populaciji mlajših uporabnikov.

Marihuana in mladi

Študije kažejo, da so mladi do marihuane vedno manj kritični. Uporaba konoplje se smatra za primerljivo z uporabo alkohola in tobaka, vedno bolj pa se poudarja tudi zdravilna komponenta. Želja po legalizaciji se kaže z dogodki kot je Marihuana marš, ki se pod vodstvom Študentske organizacije v Ljubljani odvija vsako leto. Na referendumu je za legalizacijo glasovala več kot polovica mlade populacije.

Marihuana in alkohol: kaj je večje zlo?

Statistika kaže, da ima alkohol v skupnem seštevku več negativnih posledic na zdravje globalne populacije kot marihuana. Stanje akutnega alkoholnega opoja pri ljudeh poveča pojavnost agresije, upočasnjen reakcijski čas poveča tveganje za prometne nesreče, nevarna je zastrupitev, več je motenj zavesti … Kronična uporaba se kaže z boleznimi jeter, živčevja, trebušne slinavke, kardiovaskularnega sistema, prebavil …

Čeprav je lahko zloraba alkohola katastrofalna za zdravje, uporaba marihuane kot “zdrav“ nadomestek ni upravičena. Tudi marihuana je za zdravje izredno škodljiva. Zaradi pospešenega tanjšanja skorje razvijajočih se možganov, uporaba pri mladostnikih dokazano zavira razvoj kognitivnih funkcij, kot so učenje, spomin in pozornost. Dolgoročna uporaba poveča tveganje za bolezni dihal, zaradi škodljivih učinkov kajenja. Tako v akutni kot v kronični fazi uporabe pa ima marihuana velik vpliv na duševno zdravje. Anksioznost, depresija, psihoze in celo shizofrenija so hudi zapleti zlorabe konoplje, medtem ko so njeni domnevni zdravilni učinki žal precej vprašljivi.

Shizofrenija: kaj jo povzroči?

Shizofrenija je huda duševna motnja, ki vpliva na vedenje, čutenje in obnašanje posameznika. Uvrščamo jo med psihotično motnjo, kar pomeni, da posamezniki izgubijo stik z realnostjo. Značilne so blodnjave (napačna prepričanja, večinoma o tem, da jih nekaj/nekdo preganja, jim želi škoditi, …) in halucinacije (najznačilnejše so zvočne halucinacije, npr. glasovi).

Simptomi shizofrenije so:

• halucinacije,
• blodnje,
• motnje govora in mišljenja,
• izguba motivacije,
• zmanjšanje razgibanosti čustvovanja,
• umik iz družabnega življenja in
• nezmožnost občutenja ugodja.

Značilne so tudi težave s spominom, pozornostjo in razumevanjem. Shizofrenija se običajno razvije v zgodnji odrasli dobi, vendar so možni tudi kasnejši začetki. Nastanek shizofrenije je posledica širokega nabora genetskih in okoljskih dejavnikov. Čeprav je genetika za razvoj shizofrenije pomembna in so sorodniki shizofrenih oseb tudi sami bolj nagnjeni k razvoju bolezni, bodo le redki otroci staršev s shizofrenijo dejansko zboleli.

Zelo pomembne so torej tudi okoljske komponente. Številne so žal izven naše kontrole (virusne okužbe v otroštvu, zapleti med nosečnostjo in porodom, travme, …), nekatere pa lahko nadziramo. Med njimi je tudi uporaba marihuane. Ta lahko razvoj shizofrenije pospeši, lahko ga povzroči pri osebah z genetskim tveganjem (kot omenjeno, shizofrenijo drugače razvijejo le redki ljudje z genetsko predispozicijo), prav tako pa konoplja potek bolezni poslabša.

THC aktivira možganske poti povezane z blodnjami in psihozami, zaradi katerih imajo bolniki teh simptomov več, hkrati pa jih težje ločujejo od resničnosti. Zmanjšano je tudi učinkovanje antipsihotičnih zdravil, zaradi česar se poveča potreba po hospitalizacijah. Bolniki s shizofrenijo, ki hkrati uporabljajo konopljo tako kar dvakrat bolj pogosto pristanejo v bolnišnici, kot tisti, ki je ne uporabljajo. Slabše so tudi kognitivne funkcije teh pacientov in pa njihovo sodelovanje pri zdravljenju.

Marihuana in duševne motnje

Pogosto vprašanje pri osebah z duševno motnjo ob hkratni uporabi drog je: “Kaj se je pojavilo prej?”. Uporabniki drog so bolj nagnjeni k razvoju duševnih motenj kot preostanek populacije, hkrati pa je dejstvo, da v stiski, ki jo povzroča duševna motnja več oseb poseže po alkoholu, marihuani in drugih drogah. Tudi bolniki s shizofrenijo pogosto uživajo marihuano, z željo da bi ublažili nekatere “negativne” simpotome shizofrenije. Pacienti trdijo, da naj bi jim marihuana v določenih primerih pomagala premagovati občutek tesnobnosti in nezmožnost občutenja ugodja, prav tako naj bi umirila in strnila neurejen in pretirano razgiban miselni tok.
Raziskave dokazov o pozitivnih učinkih marihuane na simptome shizofrenije niso našle. Znano pa je, da je prognoza pacientov s shizofrenijo in psihozami slabša pri uporabnikih konoplje.

Marihuana ni varna izbira

Čeprav marsikdo marihuano vidi kot sprostitev, zdravilo ali celo manjše zlo v primerjavi z alkoholom, je slika precej bolj zapletena. Res je, da ima alkohol ogromno negativnih posledic, a to še ne pomeni, da je marihuana varna izbira. Še posebej nevarna je za mlade, katerih možgani se še razvijajo, in za tiste, ki imajo genetsko nagnjenost k duševnim motnjam. Prav pri njih lahko uporaba sproži ali poslabša simptome shizofrenije in drugih psihotičnih motenj, kar lahko močno zaznamuje življenje.

Zato je pomembno, da o marihuani razmišljamo brez olepševanja – ne kot o čudežnem zdravilu, pa tudi ne kot o nedolžni zabavi. Najboljša zaščita je prav to, da poznamo tveganja, se o njih odkrito pogovarjamo in se odločamo odgovorno.