Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 12 Nov. 2020

14. november - Svetovni dan sladkorne bolezni

Svetovni dan sladkorne bolezni obeležujemo vsakega 14. novembra vse od leta 1991, ko ga je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila na seznam z namenom, da bi širšo javnost poučila o tedaj relativno neznanem področju. Zaradi visoke pojavnosti je obeleževanje in poučevanje o sladkorni bolezni izrednega pomena tudi danes - 29 let kasneje.

Sladkorna bolezen, ali z drugim imenom diabetes mellitus, je skupina motenj presnove, za katere je značilna visoka raven glukoze v krvi obolelega. Tovrstna hiperglikemija je pri sladkorni bolezni posledica bodisi premajhnega izločanja bodisi pomanjkanja učinkov presnovnega hormona inzulina, ki je glavni regulator nivoja sladkorja v krvi. Inzulin namreč glukozi omogoča vstop v celice. Brez njega celice stradajo, visoka raven glukoze v krvi pa škoduje telesu, predvsem žilam. Posledično je motena presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Glede na vzrok poznamo dva tipa bolezni. Tip 1 so včasih imenovali tudi ‘mladostniški tip’, saj se običajno začne kazati že v otroštvu. Točnega vzroka ne poznamo, a vemo, da pri nastanku sodelujejo tako genetski faktorji kot tudi faktorji okolja - med drugim razne virusne okužbe. Tip 1 ima le 5-10% vseh obolelih.

Veliko pogostejši je tip 2, ki se večinoma pojavi v odrasli dobi. Tu so vzroki veliko bolje poznani. Čeprav lahko - kot pri tipu 1 - prispeva genetika, sta glavna vzroka debelost in pomanjkanje telesne aktivnosti.

Incidenca oziroma pojavnost sladkorne bolezni, kljub vse večji ozaveščenosti, narašča. Trenutno je obolele 9,3%  svetovne populacije, do 2030 se predvideva, da bo število naraslo na 10,2% in do 2045 na kar 10,9%.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se povprečna starost ob diagnozi diabetesa zmanjšuje - tip 2, ki je bil v preteklosti tipično diagnoza odraslih, se vedno pogosteje pojavlja pri mladostnikih.

Oboleli imajo v povprečju 10 let krajšo življenjsko dobo ter nižjo kvaliteto življenja. Delno je to posledica pozne diagnoze, saj bolniki s sladkorno boleznijo včasih dolgo časa ne kažejo ali pa ne prepoznajo simptomov. Pozno odkritje je tudi razlog, da je veliko škode ob odkritju že narejene, kar se pozna predvsem na žilah, očeh, ledvicah in drugih organskih sistemih. Diabetes močno prispeva k nastanku možganske kapi, srčne kapi, ledvičnega popuščanja, slepote, in po najnovejših študijah celo Alzheimerjeve bolezni.

Pomembno je, da prepoznamo bolezen ob prvih znakih in se pravočasno obrnemo na osebnega zdravnika. Če ste v zadnjem času opazili, da ste nenavadno utrujeni, da veliko bolj pogosto urinirate, občutite pogostejšo žejo in lakoto a kljub temu hujšate - ne oklevajte in pokličite osebnega zdravnika! Obisk zdravnika je posebej pomemben, če imate v družini koga z diabetesom. Zgodnja diagnoza je ključna za čim blažji potek bolezni. Bodite pozorni na prve znake in poskrbite zase in za svoje bližnje.

Diabetes je ena redkih bolezni, na razvoj katere lahko močno vplivamo s svojim življenjskim slogom. Mladi so danes v edinstvenem položaju, kjer imajo dovolj informacij, da lahko z minimalnim trudom močno zmanjšajo tveganje za nastanek diabetesa.

Ena najpomembnejših komponent je telesna aktivnost. Priporoča se vsaj 150 min zmerne telesne aktivnosti na teden.Tudi v času epidemije je pomembno, da z daljšimi sprehodi in samostojno telovadbo doma, optimalno vzdržujemo telesno pripravljenost.

Zelo veliko prispeva tudi dieta - namesto kratkotrajnih shujševalnih kur delamo majhne spremembe v prehrani, ki se jih lahko dolgoročno držimo. Posebej se priporoča več vlaknin in polnozrnatih opcij.

K spremembi življenjskega sloga prispeva tudi omejitev pitja alkoholnih pijač in opustitev kajenja. Alkohol in snovi v cigaretah namreč predstavljajo samostojni dejavnik za višje tveganje za nastanek zgoraj naštetih obolenj.

Dodatne informacije o sladkorni bolezni lahko najdete na katerem od naslednjih naslovov:

Vir: Društvo študentov medicine Slovenije

 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

27190

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino