Zakaj na volitve? To je bilo vprašanje, ki so si ga postavili v sredo, 23. marca, na dogodku Volitve? A to se še hod’? v Hiši Evropske unije. Letošnje leto je namreč nekaj specifičnega v slovenski zgodovini, saj bomo imeli kar tri vrste volitev v razponu dobrega pol leta. Najprej bodo 24. aprila državnozborske volitve, nato pa jeseni še predsedniške in lokalne volitve. Kot se najverjetneje zavedamo, so volitve pomembne za nas, našo lokalno skupnost, celotno državo in širši svet. Problem nastane v pristopu do tistih, ki se manj pogosto udeležujejo volitev, in zato je nujno najti način za uspešno nagovarjanje njih, ki so skeptični do pomena volitev. Težava je posebno akutna pri populaciji mladih, ki se podpovprečno udeležujejo  volitev in imajo posledično manjši vpliv na rezultat volitev. Izvoljeni funkcionarji se tako manj odzivajo na njihove potrebe. Dejstvo je, da bo mnogo mladih letos prvič imelo možnost oddati svoj glas, ki bo odločal o naši skupni prihodnosti. Vprašanje pa je, če bodo mladi res izkoristili to priložnost, ki jo imajo, in se odpravili na volišča?

Podatki kažejo, da je volilna udeležba mladih izredno nizka, pa četudi se zavedajo, da je njihova prihodnost odvisna od odločitev, ki jih bodo sprejemali tisti, ki bodo izvoljeni. Zaradi inercije, kravjih kupčij in navidezne ignorance do potreb in zahtev mladih se ti pogosto sprašujejo: “Zakaj sploh it volt’?” To vprašanje je bilo tako srž predstavitve in diskusij v Hiši Evropske Unije. Med diskusijo si niso zakrivali oči pred problematiko odtujenosti mladih od volitev. Vprašanje “A niso itak vsi isti?” je pertinentno in nekaj, kar preveva miselnost današnje mladine. Kot so poudarili voditelji razprave, se vsi pogosto srečamo s podobnimi vprašanji, posebej ko se s svojimi vrstniki in vrstnicami pogovarjamo o volitvah, hkrati pa se zavedamo, da je na ta vprašanja zelo težko odgovoriti.

Namen diskusije je bil odgovoriti na dileme, zakaj se mladi ne udeležujejo volitev. Obravnavali so različne mite o volitvah in jim odgovorili z resnicami. Skupaj so iskali odgovore na vprašanja, ki se med mladimi najpogosteje pojavljajo v času pred volitvami. Med miti o volitvah je bila trditev, da bi bile volitve prepovedane, če bi lahko kaj spremenile. Ob naslovitvi tega mita so opozorili, da je posledica ciničnega pogleda na možnost sprememb prav gotovost, da spremembe nikoli ne bomo naredili. Čeprav je realističen pogled na politiko potreben za njeno razumevanje, nas njena grda realnost ne sme zavesti pri izogibanju prevzema odgovornosti za našo prihodnost. Dokler mladi ne hodijo na volitve, bodo ostali nezanimiva populacija za politike, ki bi sicer želeli lobirati za njihove glasove. Če bodo mladi želeli stvari, kot so podnebna pravičnost, stanovanja ali štipendije, bodo morali pokazati, da so sposobni vplivati na rezultat volitev.

Kako volitve same potekajo, so si pogledali na primerih različnih volilnih sistemov. Ker so volitve kompleksen način razdeljevanja glasov, na podlagi katerega odločamo, kdo bo postal izvoljenec ljudstva, je dobro, da vemo, kako se stvarem streže. S poznavanjem sistema bomo lahko dosegli svoje, kot tudi preprečili manipulacije in goljufije. Zato se je dobro pozanimati, kdaj in kako lahko glasujemo, kam se obrniti, če želimo glasovati iz tujine ali predčasno. Dokler imamo možnost, da z izrazom  naše volje usmerjamo smer države, je vredno, da to pravico tudi izkoristimo

V naslednjem delu dogodka so nam predstavili spletno stran VOLITVOMAT. Ta je spletni kviz, v katerem odgovorimo na različna vsebinska vprašanja glede mladinske, ekonomske, okoljske, socialne in zunanje politike. Nato nam spletna stran pokaže, v kolikšni meri se naši odgovori ujemajo s stališči različnih političnih strank, ki so prispevale odgovore. VOLITVOMAT je bil poskus soočenja političnih strank z vsebinskimi vprašanji, ki so jih skupaj pripravile različne organizacije civilne družbe. Služi kot prikaz ravni, do katere se stališča strank ujemajo s stališči vsakdanjih ljudi, ki preizkusijo kviz.

Dogodek Volitve? A to se še hod’? je bil zanimiv in vključujoč poskus spodbujanja angažiranja mladih in mladih po srcu pri upravljanju naše skupnosti. Kajti posebno za mlade je pomembno zavedanje, da bomo dobili le toliko, kolikor bomo zahtevali in se za to tudi borili.

Torej le pojdimo na volitve in izrazimo svoje mnenje. Nihče drug tega ne bo storil namesto nas.