Neformalno izobraževanje

Predavanji o teorijah zarot: francoska revolucija in Milan Kučan

9. 2. 2023 avtor: Pekarna Magdalenske mreže Maribor

Inštitut za delavske študije s Pekarno Magdalenske mreže Maribor in Radiem MARŠ izvaja aktivnosti v okviru projekta »Kritično opismenjevanje o teorijah zarot«. V Mariboru se je med drugim že zvrstilo nekaj predavanj, sledita še sklepni dve.

V petek, 10. 2. 2023, te ob 17.00 vabijo na predavanji v veliko dvorano Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30). Podrobneje bomo pogledale_i dve teoriji zarote in njun razvoj – teorije zarot o francoski revoluciji ter o Milanu Kučanu.

Francoska revolucija in vznik moderne teorije zarote / Jernej Meden

Pričujoče predavanje se vrača v pozno 18. in zgodnje 19. stoletje ter skuša na primeru konservativnega odziva na francosko revolucijo v Angliji in Franciji pokazati, da so teorije zarot kot vseobsegajoče, globalne razlage družbe bistveno moderen pojav – pojav, ki sovpada s ključnimi družbenopolitičnimi procesi kot je sekularizacija, začetek ženske emancipacije, pešanje moči krone in cerkve ter nenazadnje padec Ancien Régima. Predavanje se bo posvetilo dvema klasičnima deloma s področja teorij zarot: Spomini o zgodovini jakobinstva jezuita Augustina Barruela in Dokazi zarote proti vsem religijam in vladam Evrope škotskega profesorja filozofije narave Johna Robinsona. Najprej bo podana obravnava Barruelove in Robisonove interpretacije Francoske revolucije, po kateri naj bi omenjeno zakrivile elite razsvetljenskih filozofov, prostozidarjev in iluminatov, nato pa se bo skušalo pojasniti, kaj so prostozidarske lože tekom 18. stoletja dejansko bile ter kakšen je bil njihov realen vpliv na politično in družbeno dogajanje. Predavanje se bo zaključilo z analizo komunikacijskih mrež – časopisov, pisemskih korespondenc ter intelektualnih krogov -, ki so poskrbele, da so se Barruelove in Robisonove ideje širile v 19. in 20. stoletje.

Teorije zarote o Milanu Kučanu / Grega Hrib in Nesa Vrečer

V predavanju bomo predstavili izvore teorij zarot, ki so se po osamosvojitvi spletle okoli prvega predsednika republike, Milana Kučana. Del slovenske desnice je že v devetdesetih letih privzel idejo, da nekdanji vodja Zveze komunistov Slovenije in poznejši predsednik države, stoji za večino ključnih političnih odločitev ter družbi kontinuirano vlada s pomočjo ti. Udbomafije, ki obvladuje levi politični pol. Med najbolj znanimi zagovorniki tovrstnih teorij je tudi dolgoletni vodja stranke SDS, Janez Janša, ki Kučana že skoraj od začetka tranzicije šteje med svoje največje sovražnike. A tovrstnih konspiracionističnih idej ni začel širiti sedanji vodja opozicije, temveč ravno pisci v uglednih časopisnih medijih, ki jih sam dandanes šteje za trobila »tranzicijske levice« in »stricev iz ozadja«, ki naj bi jih nadziral ravno Kučan.