Ko govorimo o ključnem problemu mladih nasploh, izpostavljamo občutek nemoči med mladimi, da bi lahko karkoli spremenili ali na kar koli vplivali, in pomanjkanje kompetenc za družbeno-politično udejstvovanje.

Razlogi za to so raznoliki; pomanjkanje izkušenj in znanj, kako se vključiti v družbeno-politične procese in kje iskati podporo za svoje ideje; pogosto mladi nimajo zadostne izobrazbe za aktivno državljanstvo, niso seznanjene_i s postopki odločanja ipd; morda tudi nimajo dovolj spretnosti in znanja za izražanje svojih mnenj ali za organiziranje in izvajanje akcij za spreminjanje družbenih razmer. Nadaljnji razlogi so lahko družbeni dejavniki, kot so diskriminacija, neenakost in izključevanje.

Mladi, ki se soočajo s takšnimi ovirami, se lahko počutijo nemočne in izolirane ter se težko vključujejo v politične procese. Med mladimi vznikne pomanjkanje zaupanja v politični sistem in politike, posledično ne verjamejo v legitimnost sistema ali v možnost za spremembo. Te in še druge težave smo naslavljali z gledališkim projektom za mlade: Activate your story.

Gledališka skupino Vse ali nič, je na Zavodu Bob delovala od leta 2013 do leta 2020. Nastala je z namenom emancipacije mladih pri reševanju vsakodnevnih stisk in naslavljanja zgoraj navedenih ovir med mladimi pri soustvarjanju družbeno-politične slike. Z uporabo metodologije gledališča zatiranih smo obravnavali številne nepravičnosti v družbi, različne oblike diskriminacije, družbene razlike, nasilje, spolno nasilje, navidezno izbiro … in soustvarjali javne prostore poguma, v katerih se je slišal glas tistih, katerih glasu se v javnosti sicer ne sliši.

Gledališki pristopi spodbujajo kreativnost in ustvarjalnost mladih ter razvoj življenjsko pomembnih veščin, kot je izražanje s telesom (gibom) in glasom, performativna in osebna prezenca, javno nastopanje ipd. Pri gledališču zatiranih z izpostavljanjem družbenih vidikov vsakdanjih primerov nepravične obravnave diskriminiranih družbenih skupin pomembno izpostavljamo pomen kritičnega razmišljanja, nenehno analiziranje stanja družbe ter aktivno delovanje v njej.

V nadaljevanju prispevka bom predstavila osnovne informacije o projektu, uporabljeno metodologijo ter pomen uporabljene metodologije za ciljno skupino.

O projektu

Projekt je bil namenjen vzpostavitvi varnega okolja za tvorjenje stika med mladimi iz različnih etničnih in kulturnih okolij. Tako smo soustvarjali pogoje za dialog, za globje razumevanje življenjskih situacij in težav drug drugega ter skupnostno iskanje načinov za boj proti diskriminaciji prebivalcev s priseljenskim ozadjem.

S pomočjo ustvarjalnih tehnik (kot so likovna umetnost, gibalno plesne vaje, improvizacijsko gledališče, metode gledališča zatiranih ipd.) smo spoznavali različna kulturna okolja, iz katerih prihajajo udeleženke_ci, njihove osebne zgodbe, vzroke za migracije, pojavnost in posledice sovražnega govora itd. Z uporabo zakonodajnega forumskega gledališča smo iskali sistemske rešitve za izpostavljeno problematiko.

Projekt je zajemal tedenske gledališke delavnice, izvedbo štirih zakonodajnih forumskih predstav in zaključno prireditev z udeleženkami_ci. Omenjene gledališke delavnice so bile razdeljene na štiri faze: delo na skupini, delo na socialno-integrativnem gledališču, delo na produkciji in reflektiranje.

Na delavnicah so udeleženke_ci spoznavale_i drug_a drugo_ega, razvijale_i ustvarjalnost, se učile_i improvizacije in raziskovanja prostora ter medosebnih odnosov. Delo na sebi in s seboj ter delo z gibom in glasom so bili prav tako pomembni deli delavnic. Na produkciji so udeleženke_ci ustvarjali vsebine in izvedbo končne produkcije, pri čemer so nastopile_i kot soavtorice_ji.

Nastali sta dve forumski predstavi. Predstava Zgodbe iz azilnega doma je obravnavala bivanjsko problematiko prebivalcev Azilnega doma na Viču. Avtorice_ji predstave so izjemno pronicljivo prikazale_i strukture moči v instituciji in kako se odraža skozi vsakdanje dogajanje, kot je razdeljevanje obrokov, ter izpostavili vprašanje, ali in kako lahko prosilke_ci za azil dosežejo boljše življenjske pogoje v Azilnem domu.

Predstava Čakajoč Godota je izpostavljala dolgotrajne in neslovensko govorečim prebivalkam_cem Slovenije izjemno negostoljubne birokratske postopke pri urejanju osebnih dokumentov prosilk_cev za azil ter s publiko raziskovala vprašanji, kdo odloča, katere človekove pravice komu pripadajo in kako naslavljati diskriminatorne postopke v birokraciji.

Ob veliki raznolikosti skupine je bila v obeh predstavah izpostavljena prav problematika prosilk_cev za azil. V skupinskem procesu so se udeleženk_cev pri medsebojni izmenjavi osebnih izkušenj življenja v Sloveniji najbolj dotaknile prev njihove zgodbe. Soglasna odločitev je bila, da je te nevidne zgodbe pomembno izpostavljati v javnosti.

Ena od ključnih prednosti metodologije projekta je bila, da je omogočila aktivno udeležbo tudi udeleženkam_cem, ki so se soočali z jezikovnimi ovirami. Tako so bili spodbujani dialogi med vsemi udeleženkami_ci o izzivih in težavah, s katerimi se soočajo. Tako so se bolj intenzivno osredotočali na tematike, ki so jih prepoznali kot najbolj relevantne zanje. Cilj projekta ni bil le ustvariti varno okolje za mlade iz različnih etničnih in kulturnih okolij, temveč tudi spodbujati njihovo vključevanje v lokalno okolje ter razbijati stereotipe in predsodke le-tega o priseljenkah_cih in begunkah_cih. Skozi redno srečevanje in sodelovanje v aktivnostih so imele_i udeleženke_ci možnost povezovanja in navezovanja dolgotrajnih stikov.

Metka Bahlen Okoli