Nacionalni teden prostovoljstva ter predzadnji teden maja na mlad.si zaključujemo z intervjujem z mlado prostovoljko Léo.

»Ime mi je Léa Chevalier in prihajam iz Francije. Živim v Limogesu, ki je v središču Francije, trenutno pa opravljam prostovoljno delo v Idriji,« se v našem intervjuju najprej predstavi Léa, ki je trenutno prostovoljka Evropske solidarnostne enote v Mladinskem centru Idrija:

»Stara sem 22 let in odločila sem se, da si vzamem leto premora med študijem, da bi opravila CES. Preden sem prišla v Slovenijo, sem študirala komunikologijo in nato socialno komuniciranje, septembra pa se bom vpisala na magistrski študij solidarnosti in socialne ekonomije, da bi se specializirala za vodenje socialnih in okoljskih projektov.«

Kje ste prvič slišali za program Erasmus+ in evropsko solidarnostno enoto?

Ko sem se januarja 2022 odločila, da si vzamem leto premora v študiju, sem začela iskati francosko prostovoljno službo, imenovano “Service Civique”, ki je odprta za vse mlade Francoze, stare od 18 do 25 let. Opravljate jo lahko v Franciji, pa tudi v Evropi in na mednarodni ravni.

Zato sem se obrnila na združenje, specializirano za mobilnost mladih. Nato mi je posrednik med razgovorom predstavil možnosti Evropske solidarnostne enote in tako sem ga odkrila.

Kar zadeva projekte Erasmus+, sem o njih več izvedela med svojim prostovoljnim delom tukaj, saj sem se nekaterih udeležila in sodelovala pri njihovi organizaciji.

Žal mi v šoli nikoli niso predstavili priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija. Poleg tega je ta vrsta mobilnosti v Franciji še vedno zelo slabo poznana.

Kaj je bil vaš glavni motiv za pridružitev evropski solidarnostni enoti?

S strokovnega vidika sem po lanskem delu v združenju, ki me je v tem okolju izpolnjevalo, želela pridobiti še eno izkušnjo v nevladni organizaciji, da bi videla, ali si res želim pozneje delati na tem področju. Po drugi strani pa sem želela izboljšati znanje angleščine in spoznati delovne razmere v drugi državi.

Na osebni ravni sem želela spoznati samo sebe in imeti čas, da ugotovim, kako sem lahko popolnoma srečna in katere vsakodnevne dejavnosti bi mi pomagale doseči ta cilj. Prav tako sem včasih sovražila biti sama in sem se hitro počutila osamljeno, zato sem želela delati na tem. To izkušnjo sem vzela kot priložnost, da postanem še bolj odprta in spoznam ljudi, ki ti lahko pokažejo nov pogled na svet.

Zakaj ste za svojo destinacijo izbrali Slovenijo in zakaj ravno Mladinski center Idrija?

Ko sem se poleti prijavila na razpise za priložnosti ESE, sem imela tri razgovore, in sicer z Idrijo, z organizacijo na Hrvaškem in s Španijo. Sprejeli so me v Španiji in Sloveniji, vendar sem po nekaj razgovorih s Španijo izbrala Idrijo, ker sem menila, da bom imela v nalogah več priložnosti za spoznavanje evropskih projektov … Zdelo se mi je bolj svobodno in odprto.

Kar zadeva državo, nisem pričakovala določene destinacije, osredotočena sem bila le na projekt, tako da pred prihodom sploh nisem preverila, kakšna je Idrija. Potem pa sem pomislila, okej, Španija je blizu Franciji, verjetno bom šla kasneje tja, medtem ko o obisku Slovenije sploh nisem razmišljala, zato se mi je zdelo, da bi bilo morda lepo iti v državo, ki ti je popolnoma neznana.

Ali lahko opišete svoj dan v vlogi prostovoljke? Kakšna je bila vaša vloga v mladinskem centru, katere naloge ste opravljali …?

Kot prostovoljka nimam svojega dneva, saj vsak teden spreminjam dejavnosti glede na naloge centra.

Moje naloge so raznolike, ukvarjam se z administrativnimi nalogami, izvajam pa tudi dejavnosti z otroki, sodelujem pri lokalnih dogodkih in izvajam projekte grafičnega oblikovanja.

Če bi morala izpostaviti dve nalogi iz svojega prostovoljnega dela, bi bila prva moja udeležba pri oblikovanju mladinske izmenjave, saj smo jo začeli pripravljati oktobra 2022, zdaj pa zaključujemo administracijo in povratne informacije po izmenjavi. Druga bi lahko bila osebni projekt, ki sem ga ustvarila skupaj z lokalnim združenjem. Ta organizacija se ukvarja z otroki na območju Idrije in ponudila sem se, da z njimi delim svoje znanje o komunikaciji. Tako smo začeli razmišljati o novi grafični podobi in oblikovala sem jo v skladu z njihovimi potrebami, tako da bi imeli komunikacijsko gradivo, ki bi ga lahko ves čas uporabljali.

Katere kompetence in izkušnje ste pridobili med delom v mladinskem centru?

Težko je, ker je veliko novih kompetenc!

Naučila sem se veliko o evropskih projektih, na primer, kakšne so različne možnosti v okviru programov ESE in Erasmus+. Delo na mladinski izmenjavi mi je ponudilo priložnost delati na evropskem portalu in spoznati del procesa ustvarjanja, od iskanja partnerjev do oblikovanja dejavnosti in tega, kako biti moderator med izmenjavo.

Po drugi strani pa sem imela priložnost pridobiti več znanja o izobraževanju na prostem in neformalnem izobraževanju na podlagi nekaj usposabljanj in ene konference. Nekatera od njih sem lahko uporabila pri delu z otroki in pozneje z najstniki med izmenjavo.

Katere so glavne ugotovitve, ki ste jih pridobili kot prostovoljka Evropske solidarnostne enote?

Delati napake je človeško, položaj prostovoljca pa pomeni tudi precej priložnosti za napake, saj prideš s pomanjkljivim znanjem, a potem odideš močnejši, ker si se naučil iz svojih napak.

Bodite odprti za druge in ponudili vam bodo mnogo, zaradi česar bo vaša izkušnja edinstvena.

Obstaja še veliko drugih, vendar menim, da sta ti dve najpomembnejši in najbolj uporabni v življenju na vseh ravneh.

Ali bi ESE priporočili mladim? Zakaj?

Zagotovo bom ESE priporočila mladim, ker je to način za rast, s katerim se boste naučili soočati z novimi izzivi sami, daleč od svojih bližnjih. Takrat na kraju samem odkriješ izjemne ljudi, na katere se lahko prav tako zaneseš in ki jih lahko podpreš tudi sam.

Poleg tega mi je ta izkušnja pokazala, kako biti ponosen nase in kako lahko sam premagaš številne ovire, in mislim, da kot mlad človek na ta pomemben element pogosto pozabimo, ESE pa je bil zagotovo deloma ustanovljen tudi zaradi tega.

Kako ste doživeli življenje v Sloveniji v primerjavi s svojo domovino?

Ugotovila sem, da imam tukaj veliko časa zase. Prav tako pohodništvo – vedela sem, da mi je bilo pohodništvo v Franciji všeč, vendar je bila to bolj počitniška dejavnost kot hobi. V Sloveniji je bila moja življenjska izkušnja pohodništvo po vsej državi, najprej sama po Idriji, nato pa od severa proti jugu z drugimi prijatelji prostovoljci, ki sem jih spoznala med usposabljanjem ob prihodu.

Po drugi strani pa so me začele bolj zanimati tradicionalne prireditve po vsej državi, prostovoljci pa smo bili motivirani, da smo jih odkrivali skupaj – na primer ptujski karneval v februarju.

Glavna sprememba pa je, da sem se tu počutila popolnoma svobodno. Bolj ali manj iz dneva v dan upravljam svoj čas ter dajem prostor nepričakovanim dogodkom. V nasprotju s tem sem bila v Franciji zelo zaposlena z natrpanimi urniki, kar mi je pokazalo prednosti takšnega novega ritma.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Ali menite, da boste še naprej delali v mednarodnem okolju?

Trenutno, torej septembra, bom na tem področju ponovno študirala na magistrskem študiju. V tem času bom imela delo, povezano s študijem, v podjetju, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami in družbenim vplivom. Po tem nimam posebnih načrtov, vem pa, da želim delati na področju, ki bo vplivalo na družbo in ji čim bolj pomagalo, kako, pa še ne vem, puščam prostor priložnostim in morda jih bom ustvarila ob priliki, ko bom to začutila.

Predvsem želim delati na evropskem projektu, tako kot sem delala sedaj, izkoristila pa bom tudi priložnosti za udeležbo na usposabljanjih, saj sem se trenutno v devetih mesecih tukaj naučila več kot v treh letih študija. Tu se naučiš strokovnih veščin, najpomembnejša pa je šola življenja, ki te nauči stvari, ki jih v knjigah ni.

Kakšno bi bilo vaše sporočilo mladim?

Pred prihodom ne imejte pričakovanj, dajte prostor neznanemu in bodite odprti za ljudi in novo okolje. Ta izkušnja vam bo dala nov pogled na svet okoli vas in moč preprostih stvari.