Šole se lahko pri snovanju kakovostnega pouka na prostem, ki bo odgovarjal na izzive 21. stoletja, veliko naučijo tudi od drugih akterjev. Tudi od takšnih, ki ne delujejo neposredno v formalnem šolskem sistemu, kot so mladinske organizacije in organizacije za mlade.

V okviru projekta School21 smo zato raziskali tudi programe neformalnega izobraževanja za mlade. Zanimalo nas je, s kakšnimi pristopi ti programi naslavljajo kompetence 21. stoletja, ki smo jih v okviru projekta predhodno prepoznali kot najpomembnejše.

Izvedli smo 7 polstrukturiranih intervjujev z izkušenejšimi mladinskimi delavci, ki tovrstne programe snujejo. Gre za polje mladinskega dela, ki je v Sloveniji opredeljeno kot »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti« (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju).

Akterje na polju mladinskega dela pa smo za raziskavo izbrali, ker:

• so si med seboj dovolj sorodni, pa vendar pokrivajo raznolika področja (okolje, duševno zdravje, šport, neformalno izobraževanje, zaposlovanje, aktivno državljanstvo …),
• pokrivajo celotno območje Slovenije in različne »profile« mladih (mlade z manj priložnostmi, mlade iz srednjega sloja, manjšine …),
• je mladinski sektor pogosto nosilec inovacij pri delu z mladimi – pogosto se zgodi, da v šolski sistem vnaša nove metode, nove pristope,
• ima mladinski sektor kljub njegovi raznolikosti opredeljene standarde kakovosti, na evropski ravni in na posameznih nacionalnih ravneh in/ali na ravni posamezne organizacije,
• je mladinski sektor zakonsko definiran (s podeljevanjem statusa delovanja v javnem interesu na področju mladine, ki ga podeljuje Urad RS za mladino).

V raziskavi smo ugotovili, da so ključni elementi pri naslavljanju omenjenih kompetenc naslednji:

• dlje časa trajajoče dejavnosti,
• delo v skupinah,
• vključevanje mladih v vse tri faze učnega procesa (načrtovanje, izvedba, vrednotenje),
• kakovostno in podporno mentorstvo,
• sprotno soočanje s konkretnimi izzivi in reševanje le-teh,
• odprtost učnega procesa navzven (do drugih deležnikov) in
• skupen kakovostno preživet čas.

Raziskavo lahko v celoti preberete na tej povezavi.

Več o projektu Scool21 pa si lahko preberete tukaj.