Ime mi je Anais. Bila sem prostovoljka v slovenski organizaciji Zavod Bob, zahvaljujoč evropski solidarnostni enoti. Mineva nekaj mesecev, odkar sem končala prostovoljstvo, a se ga še vedno zelo rada spominjam.

Za to pustolovščino sem se odločila zaradi želje po raziskovanju sveta in spoznavanju drugih okolij. Moje življenje je namreč postalo varna pot, polna rutine in opravil. Bilo mi je dobro, vendar sem čutila, da bi potrebovala nekaj več. Vedno sem si želela opravljati prostovoljno delo in pomagati skupnosti, vendar do takrat nisem imela dovolj časa za to.

Pred začetkom sem imela veliko pričakovanj in strahov, vendar je vse to po prihodu v Slovenijo izginilo. Že od prvega trenutka sem se zaradi ljudi, ki so me obkrožali, počutila zelo prijetno, kakor da bi bila doma. Od mojih sostanovalcev, ki so bili prav tako kot jaz prostovoljci, do osebja organizacije, za katero sem delala.

Moje prostovoljno delo je bilo povezano z digitalnim področjem, ki ga imam zelo rada. Popolnoma svobodno sem lahko snemala, urejala fotografije ali upravljala družbene medije. Pa ne samo to: kot podporna prostovoljka sem se udeleževala tudi različnih dejavnosti za mlade. Udeleževala sem se delavnic, pogovorov, predstavitev, koncertov, izmenjav oblačil … Vedno je bilo mogoče početi kaj novega.

To je bilo obdobje, v katerem mi ni bilo vedno lahko: nov jezik, nova država, novi ljudje, spremembe načrtov… Sprva je bil šok, ko sem se znašla v novem okolju in z novim jezikom. K sreči sem po zaslugi sprejemnih dni za prostovoljce spoznala ljudi v enakem položaju kot jaz, ki so pozneje postali moji prijatelji.

Če bi moral svoje prostovoljstvo razložiti s sliko, bi bila to slika odpiranja vrat. Toliko sprememb je vplivalo name, da se mi zdi, da zdaj vidim in razumem številne vidike, ki mi prej niso bili znani. Svet je postal manjši in bližji, v pozitivnem smislu.

• Naučila sem se, da je mogoče komunicirati tudi drugače kot z besedami, če nimaš istega maternega jezika.
• Naučila sem se, kako lahko z gesto ali mimiko z nekom deliš isto misel.
• Naučila sem se in bila priča, kako se spopadati s konflikti in kako lahko sodelavec postane skoraj prijatelj, če je komunikacija dobra.
• Naučila sem se, da so vsa mnenja enako veljavna, ne glede na to, kako dolgo ali kratko si z nami. Naučila sem se biti empatična do situacij drugih ljudi.
• Naučila sem se biti bolj neodvisna. Naučila sem se preživljati čas s seboj in tudi z drugimi. Naučila sem se kvalitetnega preživljanja časa.
• Naučila sem se ceniti neverjetno državo, ki je ne bi nikoli obiskala, če ne bi bilo tega prostovoljstva.

Še veliko več vidikov bi lahko predstavila. Še danes se čudim, kako je ta izkušnja vplivala name, čeprav je trajala le kratek čas. Vsakomur priporočam, da vsaj enkrat v življenju opravlja prostovoljsko delo. To so bili vsekakor eni izmed najboljših mesecev v mojem življenju.

“Objava odraža samo sporočilo avtorja. Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje objava.”