Na mnoge načine je oblikovanje spletne učne izkušnje podobno oblikovanju tiste, ki poteka v živo. Vendar pa ni povsem enako. Obstajajo določeni kazalniki, na katere je dobro biti pozoren in jih upoštevati v procesu.

Če resno razmišljamo o oblikovanju kakovostnih spletnih učnih izkušenj, je dobro, da jih obravnavamo kot nedokončan izdelek, ki se lahko optimizira in izboljšuje s postopnim prilagajanjem skupini in dani tematiki. Tako izberemo proces kot osnovno metodologijo nemega dela prek spleta.

V najbolj osnovni obliki takšen proces vključuje naslednje komponente: razhajanje, raziskovanje in združevanje. Te so idealno ponovljene v vsaj enem dodatnem ciklu.

Preden začnemo naše delo z udeleženci spletnega izobraževanja in s samim postopkom oblikovanja njihovih spletnih učnih izkušenj, moramo podrobno pogledati, kdo so naši udeleženci in kakšne so njihove potrebe.

Če ne ustvarjamo povsem nove skupine udeležencev za naš spletni projekt, predpostavljamo, da je ta skupina v neki meri že določena in ima nekaj skupnih lastnosti: delamo lahko s starejšimi, na primer z učitelji, ki obvladajo uporabo spletnih orodij za poučevanje, z mladimi v neformalnem izobraževanju in podobno.

Vsaka skupina ima svoje specifične potrebe, cilje in dispozicije. Preden začnemo dejanski postopek oblikovanja učne izkušnje, je tako koristno ugotoviti, kakšna pričakovanja imajo udeleženci glede izkušnje.

kako se tega lotiti postopno in kakšni so naši nadaljnji koraki, si lahko preberete na spletni strani projekta Creative Digital Spaces. Vsebina je na voljo v angleškem jeziku.