Včeraj, 23. 5. 2023, je potekal medsektorski posvet o duševnemu zdravju mladih. Dogodek, naslovljen Duševno zdravje mladih je potekal v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije in je bil namenjen povezovanju, mreženju in izrisu stanja izzivov, ki ga opažamo mladinski delavci, pedagoški delavci in strokovnjaki iz področja duševnega zdravja.

Pomen mladinskih delavcev, mladinskih organizacij in številnih aktivnosti, ki jih te na področju duševnega zdravja izvajajo, je jasno nakazal tudi na vrednost kampanje Odmev mladosti, s katero si mladinski sektor v maju prizadeva promovirati učinke mladinskega dela.

Dogodek je otvorila predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Eva Kotnik, ki je v pozvala k medsektorskem povezovanju pri naslavljanju duševnih stisk mladih in predstavila pobude Mladinskega sveta Slovenije. Poudarila je, da lahko mladinske organizacije na tem področju delujejo predvsem preventivno. “Naj mladost zdravo odmeva v vse smeri,” je zaželela v sklepni misli.

Sledil je govor v. d. direktorice Urada RS za mladino, Tine Kosi. Izpostavila je:

“Mladi se soočajo s številnimi izzivi in pritiski, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje. Zavedati se moramo, da je duševno zdravje mladih ključnega pomena za njihov celovit razvoj in uspeh v življenju. Zato je nujno, da okrepimo mladinske politike, namenjene podpori njihovega duševnega zdravja. Ena od ključnih nalog okrepitve mladinskih politik je zagotoviti dostopnost ustrezne pomoči mladim, ki se soočajo z duševnimi težavami. Poudariti želim tudi pomemben vpliv mladinskega dela na duševno zdravje mladih. Mladinsko delo predstavlja varno okolje, kjer mladi lahko razvijajo svoje potenciale, izražajo svoje interese in se povezujejo z drugimi mladimi. Zato so vsi dogodki, kot je današnji, ključnega pomena.”

Posvet se je nadaljeval s predstavitvami dobrih praks preventivnega dela z mladimi. Prva je nastopila direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, ki je predstavila projekt Erasmus+ Mladinski centri za duševno zdravje, v okviru katerega je Mreža MaMa s partnerji razvila modul izobraževanja za mladinske delavce, za spopadanje z duševnimi stiskami mladih; protokole naslavljanja duševnih stisk mladih in delovanje interdisciplinarne skupine, ki je bila tekom projekta pilotno izvedena v mladinskem centru Trbovlje. Tudi ona ja poudarila pomembnost povezovanja različnih institucij, organizacij in sektorjev v lokalnem okolju; dodatno pa je spomnila, da je nujno, da ob naslavljanju stisk mladih ne pozabimo na mentalno zdravje mladinskih delavcev in ostalih posameznikov, ki delajo neposredno z mladimi.

Druga je projekt »Me slišiš? Slišim te«, namenjen podpori prostovoljcem in mladinskim delavcem predstavila Urška Pavlovič iz mladinskega centra Zagorje ob Savi. Izpostavila je, da je za uspešno soočanje in naslavljanje duševnih izzivov mladih nujno, da imamo mladinski delavci kapaciteto za spremljanje in aktivno poslušanje Tudi ona je še enkrat poudarila pomen lokalnih mrež in učenja iz dobrih praks v tujini. Predstavitev je sklenila s pozivom k povečanju prepoznavnosti mladinskih delavcev in še enkrat opozorila, da vloga mladinskih delavcev ni reševanje duševnih stisk mladih, temveč da morajo biti mladinski delavci mlade pripravljeni sprejemati in jim aktivno prisluhniti.

Predstavitev dobrih praks je sklenil Uroš Verbovšek iz svetovalne službe na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani. predstavil je širok spekter preventivnih pobud, ki jih izvajajo na šoli. Spodbujajo aktivne odmore in aktivno preživljanje prostega časa z beleženjem fizične aktivnosti tako učencev kot staršev; akcijo ‘podarim-dobim knjigo’, ki jo izvajajo v knjižnici in iz katere se je razvil krožek ročnih del, ki deluje kot podporna skupina; grajenja samozavesti in izboljševanje samopodobe učencev skozi likovne in literarne razstave; koncept glasbenih odmorov; razredne tabore, v katerih učenci sami poskrbijo za vse gospodinjske obveznosti; medvrstniško učenje, sploh v okviru športne vzgoje; tekmovanje pustnih mask, ki učitelje na človeškem nivoju približa učencem; iniciative posameznih učiteljev, ki svoje ure začnejo s kratkim razgibavanjem ali vajami za pozornost; končno pa še možnost udeležbe hišnih ljubljenčkov pri pouku. Širok spekter možnosti, kako lahko mladim približujemo skrb za duševno zdravje, je sklenil z mislijo, da včasih za podporo zadostuje že objem.

V nadaljevanju dogodka smo se udeleženci razdelili v skupine in razmišljali o izzivih na področju duševnega zdravja iz različnih vidikov; iz vidika posameznika, naših lastnih organizacij; dobrih praks, ki se na tem področju že odvijajo; vidika družbe in politične podpore, ki bi jo potrebovali za bolj uspešno naslavljanje izzivov, ki jih zasledimo na terenu.

Vsaka izmed šestih skupin je predstavila svoje zaključke. Področje duševnega zdravja je družbeni izziv, s katerim se soočajo tako mladi kot posamezniki, ki delajo z njimi, kot družba splošno. Izzivi, kot so sistemsko financiranje, neurejenost ali nedostopnost psihološke in psihoterapevtske obravnave. Povsem vsi sodelujoči sektorji se soočajo s finančno in kadrovsko podhranjenostjo. Vsi zbrani z zanosom opravljajo svoje poslanstvo dela z mladimi, a za celostno zajezitev povečevanja izzivov na področju duševnega zdravja bo potrebna sistemska pomoč.