Od mladih sogovornikov zgolj peščica. Od kod torej mladi dobijo preverjene informacije in katere medije (sploh še) uporabljajo?

Pred nekaj meseci sem se v prispevku So zmaji resnično obstajali ali kako v digitalnem svetu uiti pasti neresnic? lotila problema dezinformacij in lažnih novic v medijih, v tokratnem prispevku, ob pisanju katerega sem se podala med mlade in se z njimi pogovarjala o medijih, pa sem se k njemu spet (nehote) vrnila.

Tik Tok se je namreč tudi med mojimi sogovorniki izkazal kot izjemno popularen vir informacij … A pojdimo po vrsti …

Mediji danes = mediji včasih? Da ali ne?

V mesecu, ki se posveča kulturi, se je nujno za trenutek ustaviti tudi ob medijih, ki skozi zgodovino sooblikujejo tok življenja, služijo kot središčni vir informacij, pa tudi zabave ter v sodobnih demokracijah predstavljajo četrto vejo oblasti. Toda če kot medije dojemamo le televizijo, tiskane časnike in revije, radio ter spletne novičarske portale, kot smo bili večinoma naučeni, hitro trčimo ob zid, ob katerem že stojijo celotna uredništva številnih tovrstnih »tradicionalnih« medijev.

Njihova priljubljenost med uporabniki kronično upada, nadomeščajo pa jih novi, sodobni mediji v obliki socialnih omrežij, blogov, vplivnežev, Youtube videov, podcastov … Kaj to pomeni za prihodnost verodostojnih medijev, preverjenih novic, demokracije in vsega ostalega, je tema za svoj prispevek, opisano pa mi je služilo predvsem kot izhodišče za manjšo raziskavo med mladimi moje okolice.

PREBERI ŠE: So zmaji resnično obstajali ali kako v digitalnem svetu uiti pasti neresnic?

Ali slovenski mladi še berejo časopise? Še gledajo televizijo? Sploh poslušajo radio? Kliknejo na članek spletnega časopisa ali »scrollajo« mimo? Poznajo vodilne svetovne obveščevalne medijske hiše? Vedo, kam po preverjeno informacijo? Poznajo vse tiste kultne filme, ki v zvezde kujejo raziskovalne novinarje? So naročeni na katero od revij? So tradicionalni mediji še konkurenčni poplavi interaktivnih, vabljivih novic na socialnih omrežjih? In če so odgovori na vsa vprašanja le odkimavanje – od kod dobijo informacije?

Povprašajmo mlade …

»Ja, časopise berem tu in tam, običajno ko sem na obisku pri starih starših, ki imajo naročen Večer. Doma namreč na časopise in revije nismo naročeni, saj jih preprosto nismo imeli časa brati. Drugače pa vsake toliko časa malo preletim slovenske spletne strani z novicami, recimo 24.ur, potem MMC portal, pa tudi medije iz mojega mesta, če želim izvedeti kako novico, ki je povezana z mojim mestom,« mi svoj proces pridobivanja informacij opiše 17-letna Lana, ki obiskuje eno od mariborskih gimnazij. Nato doda:

»Ne, radia in televizije pa sploh ne uporabljam več, pred kratkim smo menjali pilot in sploh ne vem, če bi takoj vedela, kako ga uporabiti. Nimam potrebe po tem, glasbo poslušam preko telefona in brezžičnih slušalk, moja »televizija« je moj računalnik in recimo Netflix ali pa HBO GO.«

»S punco sva se kako leto nazaj preselila na svoje in po nekem času sva ugotovila, da nama nekaj manjka – časopisi, ki sva jih bila doma navajena. Ker pa se domov vrneva šele pozno popoldne in nama res ni sedeti za mizo in obračati tistih velikih časopisnih strani, sva si raje omislila digitalno naročnino na najin lokalni časopis Večer, tako da lahko oba bereva novice na poti preko spleta. Je res, da tega ne delava tako redno, da bi obvezno prebrala čisto vse, ampak potrudiva se pogledati vsaj glavne novice,« mi zaupa Miha, ki trenutno koristi absolventski staž na Fakulteti za logistiko.

Še kdo gleda televizijo?

Miha mi pove še, da televizije s punco nimata: »Nakup televizije ni bil na najinem spisku prioritet, ker se zavedava, da je verjetno ne bi uporabljala. Če imava čas, na računalniku pogledava kako epizodo serije, tako da bi se na najini televiziji, če bi jo imela, zgolj nabiral prah.«

Če s punco spremljata tudi kakšne tuje medije in kako prepoznata, če so informacije kakovostne, še povprašam Miha, ki se zamisli: »Iskreno, lani, ko se je začela invazija v Ukrajini, sva redno spremljala breaking news, mislim da je bilo od CNN, ampak zdaj to res redko naredim. Ne vem, saj bi si želel, samo zmanjka časa, še za domače novice nimam časa, kaj šele, da bi se sproti seznanjal s stanjem v svetu.«

Pa uporaba socialnih omrežij? »Imam Instagram, ki je bolj za okras, tu in tam ga odprem in pogledam storyje prijateljev, Facebook itak ni več aktualen, Tik Tok pa zaenkrat ni moja stvar, ga pa precej uporablja moja punca, ki mi večkrat pokaže kak posnetek.«

Tik Tok – medij sedanjosti in prihodnosti?

Nekoliko mlajša Ina nad Tik Tokom izrazi veliko navdušenje in pove, da ji Tik Tok predstavlja glavno socialno omrežje: »Pri nas v šoli drugih socialnih omrežij ne uporabljamo več. Če se hočeš recimo namaskirati za pusta ali za Halloween, lahko ideje najdeš na Tik Toku, ali pa recimo za božič sem dobila ogromno idej za darila, tudi za kozmetiko včasih tam poiščem nasvete.«

»Drugače pa zdaj je recimo na Tik Toku veliko novic o trenutnem dogajanju v svetu – včasih mi pokaže kak video Putina ali pa Bidena pa tisto o iztirjenem vlaku v Ameriki pa neki svetlobni laserji na Havajih pa tisti balon … Ampak ne vem čisto točno, za kaj se gre, imam pa občutek, da približno vem, kaj se dogaja.«

Lana je stara 15 let in je septembra začela obiskovati eno od celjskih srednjih šol. Pove mi še, da radio posluša samo, če se pelje s kom v avtomobilu, televizije doma ne gleda, ker jo gledata starša, časopisov in revij doma nimajo. Glavni vir informacij za Lano? Tik Tok.

Zanimivo precej podobno svojo uporabo Tik Toka opiše 24-letna Sanja, ki pove, da ga uporablja namesto Youtuba, ki ga je včasih redno spremljala predvsem za videoposnetke z vsebino ličenja in za videoposnetke s področja kuhanja in peke. »Ugotovila sem, da na Tik Toku dobim toliko novih receptov, predlogov za dobro kozmetiko in makeup tutorialov, da skorajda ne potrebujem drugih socialnih omrežij, doma pa sva z mamo odjavili tudi kuharsko revijo, na katero sva bili naročeni.«

»Se pa zavedam, da Tik Tok ni omrežje za vse informacije, pač, če me zanima, kaj se dogaja v svetu, grem raje na 24ur ali pa kam drugam, to vem, da Tik Toku ne smem zaupati, mi pa seveda kdaj pa kdaj pokaže tudi kako tako »svetovno« informacijo, ki pa jo vzamem malce z rezervo.«

PREBERI ŠE: Česa si želijo štajerski mladi?

Redno branje novic redkost

Povsem drugačen je v iskanju informacij moj naslednji sogovornik – Mitja, študent 3. letnika filozofije: »Mogoče je to poklicna deformacija humanistikov, ampak jaz informacij ne iščem na socialnih omrežjih, upira se mi tudi, da bi na Facebooku klikal članke nekih naključnih slovenskih spletnih portalov. Odbijejo me že naslovi, ki so običajno čisti ‘clickbait’.«

In kje dobi vse potrebne informacije? »Berem tuje medije. Malo vsega. Times, Al Jazeera, Der Spiegel, BBC, CNN … Zjutraj na avtobusu jih pregledam skozi in preberem tisto, kar me pritegne. Samo tako imam občutek, da nekako vem, kaj se v svetu dogaja.«

Kaj pa informacije o Sloveniji? »Ja, na tem področju sem bolj šibek, ampak včasih se pa odpravim na portal Oštro in Necenzurirano, kjer imajo vedno kvalitetne članke.«

Televizija, časopisi, revije, radio …? »Eh, zguba časa … Kdo še danes gleda televizijo …« zaključi Mitja.

1:0 za socialna omrežja. Mediji = poraženci 21. stoletja?

Še s petimi mladimi govorim o medijih. Štirje povedo, da ne berejo časopisov, ker jih doma nimajo. Eden bere le sobotne izdaje Dela, kjer se večinoma osredotoči na Delovo prilogo. Vsi radio poslušajo le v avtomobilu, kjer izberejo postajo s čim več glasbe. Televizije ne gleda več nihče od njih. Vsaj ne namensko. »Če že, jo z enim očesom gledam, če je vklopljena zvečer in jo gleda mama,« pove ena od sogovornic.

Spletne novičarske portale spremljajo le trije, eden od teh tuje, dva slovenske s poudarkom na lokalnih. Družabna omrežja? Uporabljajo jih vsi. Vseh pet Instagram, štirje Facebook, trije Tik Tok. Zaupajo mi podobno kot Ina in povedo, da so v preteklem tednu večkrat v Googlovo vrstico vpisali »breaking news«, saj so na Tik Toku videli več novic o »prihodu vesoljcev«, »začetku vojne« in drugih dogodkih, ki so v kontekstu Tik Toka prikazani popačeno in večkrat neresnično.

Sklep?

Čeprav pogovori z mojimi sogovorniki nikakor niso reprezentativen vzorec, ki bi ga bilo mogoče posploševati, so me slednji presenetili. Menjava generacij prepade v uporabi medijev riše tudi med mladimi. Medtem ko so moje srednješolsko obdobje zaznamovali časopisi in televizija, srednješolci danes informacije iščejo drugače.

Ali to pomeni, da tradicionalni mediji z vsako novo generacijo potonejo globlje v pozabo, socialna omrežja v vsej kakofoniji nepreverjenih in pogosto tudi lažnih ter izkrivljenih informacij pa utrjujejo svoj položaj na vrhu?