Obsesivno-kompulzivna motnja ali OKM (ang. OCD) je četrta najpogostejša duševna motnja, ki prizadene okvirno 3 % prebivalstva. Njena razširjenost znotraj ženske in moške populacije je okvirno enaka.

Za obsesivno-kompulzivno motnjo so značilne prisilne misli oz. obsesije, ki jim sledijo prisilna dejanja oz. kompulzije.

Kaj so obsesije?

Obsesije so misli izrazito neprijetnih vsebin, ki so večinoma v nasprotju z osebnimi načeli in se posamezniku vsiljujejo vedno znova. Značilno je, da se oseba ustraši lastnih misli, ki imajo neprijetne, mučne, odvratne, seksualne, grde ali nasilne vsebine. Obsesije so lahko zelo različne. Lahko gre za strah pred nečistočo in s tem morebitno okužbo, lahko gre za potrebo po urejenosti stvari in s tem povezano simetrijo, lahko gre za pretiran občutek odgovornosti ali strah, da bo prišlo do škode/poškodbe – bodisi sebe bodisi drugih – lahko pa gre tudi za neželene, neprimerne, nasilne ali seksualno obarvane misli.

Kaj je kompulzija?

Obsesivne misli spremlja mučna tesnoba, ki pa jo oseba lahko zmanjša z izvedbo kompulzije. Te aktivnosti zmanjšujejo njeno notranjo napetost. Zanje porabi veliko časa, kar pomembno vpliva na kakovost življenja, prav tako pa vpliva na najbližje. Kompulzija je torej neobvladljiva ponavljajoča se potreba po opravljanju točno določenega rituala. Tako kot obsesije so tudi kompulzije lahko zelo različne. Pogosto gre za umivanje in razkuževanje rok, nenehno preverjanje različnih stvari (npr. ali so zaklenjena vhodna vrata), zlaganje stvari po določenem redu, štetje, izogibanje stopanja po razpokah na pločnikih in še mnoge druge.

Obsesivno-kompulzivna motnja se pogosto pojavlja tudi brez kompulzij. Tovrstni tip OKM je prisoten v okvirno 50–60 % primerih.

Kakšni so simptomi obsesivno kompulzivne motnje?

Simptomi, ki kažejo na pojav OKM, se od osebe do osebe zelo razlikujejo. Najpogostejši simptomi so pretiran strah pred okužbo ali onesnaženjem, strah pred izgubo nadzora nad agresivnimi impulzi, začaran krog preverjanja in nenehnega dvoma, občutek sramu ob seksualnih mislih in strah pred neprimernim vedenjem, pretirani religiozni ali moralni dvomi ter nedosegljiv perfekcionizem.

Kdaj govorimo o duševni motnji?

Skoraj vsak posameznik je vsaj enkrat v življenju podvržen nekakšnim obsesivnim mislim ali kompulzivnemu vedenju. Da ne bi kar vsak mislil, da ima v takšnem primeru OKM, moramo vedeti, kdaj lahko sploh govorimo o dejanski duševni motnji. Definirano je, da govorimo o obsesivno-kompulzivni motnji, ko posameznik doživlja obsesije in kompulzije več kot eno uro na dan in ko to ovira njegovo življenje. Vsekakor pa mora kakršno koli dokončno diagnozo potrditi zdravnik, specialist psihiatrije.

Obsesivno-kompulzivna motnja se po navadi začne okoli prehoda iz mladostniškega v odraslo obdobje, ne smemo pa zanemariti, da se lahko začne tudi že v otroštvu. V večini primerov se simptomi pojavijo postopoma in sčasoma njihova intenziteta narašča. Tudi vrsta obsesij in kompulzij se tekom življenja lahko spreminja.

Kaj vpliva na razvoj obsesivno kompulzivne motnje?

Na razvoj OKM lahko vpliva mnogo dejavnikov. Najpogostejši so genetsko nagnjenje, nosečnost, stres ali drug travmatičen dogodek in pridružene duševne motnje. Na pojav OKM pri posamezniku ima lahko veliko vlogo prisotnost te motnje pri kateremu drugemu družinskemu članu ali partnerju. Obsesivno-kompulzivno motnjo pogosto spremljajo druge pridružene duševne motnje, kot so anksiozna motnja, depresivna motnja in zloraba psihoaktivnih snovi.

Zdravljenje obsesivno kompulzivne motnje

Preventive proti pojavu OKM žal ni mogoče izvajati, saj se te motnje ne da preprečiti. Ob njenem pojavu je zato ključnega pomena, da se čim prej poišče ustrezna profesionalna pomoč in s tem prepreči, da neprijetne misli in kompulzije popolnoma prevzamejo življenje osebe ter ji na ta način onemogočajo normalno delovanje. Najpogostejša metoda zdravljenja je kombinacija zdravil in kognitivno-vedenjske psihoterapije.