Zdravje

Perfekcionizem

27. 2. 2024 avtor: Društvo študentov medicine Slovenije
grafika

Perfekcionizem je osebnostna lastnost, za katero je značilno iskanje brezhibnosti, doseganje zelo visokih ravni uspešnosti in pretirano kritična samoocena. Posamezniki si zastavljajo stroge zahteve o tem, kaj bi morali doseči, hitro najdejo napake in so glede njih preveč kritični. Z doseganjem zastavljenega cilja pogosto zavlačujejo, saj se bojijo neuspeha ali kritike drugih ljudi. Namesto da bi se veselili svojih uspehov, iščejo potrditev s strani specifičnih ljudi v njihovem življenju.

Oblike perfekcionizma

Perfekcionizem se lahko izrazi na tri načine:

Značilnosti perfekcionizma

Razlikujemo lahko med dvema tipoma perfekcionizma, adaptivna (pozitivna) ter neadaptivna (negativna) oblika. Osebe z neadaptivnim perfekcionizmom so lahko nagnjene k zavlačevanju projektov, pogosto se izogibajo izzivom, razmišljajo na način “vse ali nič”, primanjkuje jim kreativnega mišljenja. Takšne osebe se pogosto primerjajo z drugimi, strah jih je neuspeha, saj verjamejo, da jih družba obsoja.  Imajo nižjo samozavest in se lahko počutijo manjvredne.

Perfekcionizem lahko pomembno vpliva na duševno zdravje posameznika. Čeprav perfekcionizem ni obravnavan kot duševna bolezen, so s perfekcionizmom povezane nekatere duševne težave kot so na primer depresija, anksioznost, obsesivna kompulzivna motnja, motnje hranjenja, tudi samomorilne misli. Lahko se pojavijo tudi simptomi, kot so bolezni srca in ožilja ali povišan krvni tlak.

Po drugi strani je lahko pri osebah z adaptivnim perfekcionizmom to pozitivna lastnost, saj si posamezniki postavljajo visoke, vendar realistične cilje, ob svojem uspehu so zadovoljni, kritiko sprejemajo brez občutka manjvrednosti. 

Kako se spopasti s perfekcionizmom?

Osebe s perfekcionizmom lahko v primeru, da perfekcionizem negativno vpliva na njihovo duševno zdravje, pomoč poiščejo v različnih psihoterapevtskih oblikah zdravljenja. Primer je kognitivno-vedenjska terapija, kjer se posamenziki lahko naučijo novih načinov razmišljanja o zastavljanju ciljev in o njihovem doseganju. Lahko jim pomaga tudi pri spopadanju z občutki primerjanja in nizke samopodobe. Pomaga jim lahko tudi zastavljanje realističnih, dosegljivih ciljev, razdelitev večjih ciljev na manjše korake ter sprejemanje dejstva, da so napake sprejemljive in predstavljajo možnost za učenje.