Zdravje

Posttravmatska stresna motnja

8. 6. 2023 avtor: Društvo študentov medicine Slovenije
PTSD

Kaj je posttravmatska stresna motnja?

Posttravmatska stresna motnja (PTSD) je duševna motnja, ki se lahko razvije po tem, ko oseba doživi oziroma je priča travmatičnemu dogodku. Prvič je bila priznana kot duševna motnja leta 1980 po Vietnamski vojni. Stanje je lahko kronično in izčrpavajoče, toda s pravilnim zdravljenjem lahko posamezniki vidno izboljšajo svoje simptome ter s tem kakovost svojega življenja. Zanimivo dejstvo glede bolezni je, da ni omejena samo na ljudi, ampak lahko prizadene tudi živali.

Kaj so dejavniki tveganja?

Vzroki za PTSD so kompleksni in se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Nekateri dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, vključujejo večkratne travmatične dogodke, zgodovino duševnih bolezni, pomanjkanje socialne podpore in genetsko nagnjenost. Pomembno je opozoriti, da ne bodo vsi, ki doživijo travmatičen dogodek, razvili PTSD in da vsi primeri niso posledica travmatičnega dogodka. Travmatični dogodki, ki največkrat povzročijo motnjo, so fizična ali spolna zloraba, naravne in prometne nesreče ter razne oblike nasilja, ki lahko prizadenejo osebo samo ali pa jim je ta le priča. Raziskave so pokazale, da vrsta travme, ki jo oseba doživi, vpliva na verjetnost razvoja PTSD. Posamezniki, ki so doživeli namerno škodo, kot je fizični ali spolni napad, imajo večjo verjetnost, da bodo razvili motnjo, kot tisti, ki so doživeli nenamerno škodo, kot je prometna nesreča.

Kakšni so simptomi?

Simptomi PTSD se običajno pojavijo že v prvih mesecih po travmatičnemu dogodku. Ni pa tako vedno, saj je zabeleženih ogromno primerov, ko so simptomi izbruhnili leta po dogodku. Razdelimo jih v štiri glavne kategorije:

Kako pogosta je posttravmatska stresna motnja?

PTSD lahko prizadene ljudi vseh starosti, spolov in okolij. Po podatkih Nacionalnega centra za PTSD se približno 7–8 % prebivalstva kdaj v življenju sooči s PTSD. Seveda so nekatere populacije izpostavljene večjemu tveganju za razvoj motnje. Med njimi so veterani in žrtve spolnega nasilja. Po raziskavi, objavljeni v slovenskem Zdravniškem vestniku, naj bi bila prevalenca PTSD v Sloveniji okoli 3 %, pri čemer ženske pogosteje doživljajo simptome kot moški.

Posttravmatska stresna motnja pri najstnikih

Populacija, ki je lahko še posebej ranljiva za razvoj PTSD, so najstniki. Raziskave so pokazale, da do 15 % najstnikov, ki so doživeli travmatičen dogodek, razvije PTSD. Travmatični dogodki, ki največkrat povzročijo PTSD pri najstnikih, vključujejo fizično ali spolno zlorabo, ustrahovanje in prometne nesreče. Simptomi so podobni tistim pri odraslih, vključujejo pa tudi specifične vedenjske spremembe, kot so tvegano vedenje ter umik od družine in prijateljev. Simptomi PTSD se pri najstnikih velikokrat zamenjajo za tipično mladostniško vedenje, zaradi česar je motnjo težko diagnosticirati in zdraviti. Pomembno je, da starši, učitelji in drugi, ki imajo stik z najstnikom, prepoznajo znake PTSD in poiščejo strokovno pomoč. PTSD pri najstnikih velikokrat vodi tudi v razvoj drugih duševnih bolezni, največkrat je to depresija in zatekanje k uživanju substanc.

Kako se zdravi?

Možnosti zdravljenja PTSD običajno vključujejo psihoterapijo, zdravila ali kombinacijo obojega. Kognitivno-vedenjska terapija je najpogosteje uporabljena oblika psihoterapije za PTSD. Posameznikom pomaga pri učenju strategij za prepoznavanje in obvladovanje negativnih misli in vedenja, povezanih s travmatičnim dogodkom. Terapija izpostavljenosti je druga vrsta terapije, ki pomaga posameznikom, da se postopoma soočijo s spomini in sprožilci dogodka. Terapija EMDR vključuje premikanje oči, tapkanje ali druge oblike dvostranske stimulacije, ki posameznikom pomaga pri predelavi in desenzibilizaciji travmatičnih spominov. Za lajšanje simptomov depresije in tesnobe se lahko predpišejo antidepresivi, ki osebam pomagajo tudi pri težavah s spanjem, sami po sebi pa niso dolgotrajna in efektivna rešitev za zdravljenje PTSD.

Poleg tradicionalnih možnosti zdravljenja obstaja več alternativnih terapij, ki so se izkazale za učinkovite pri zdravljenju PTSD. Med temi so najbolj znane meditacija, čuječnost, joga in terapija s pomočjo živali. Te terapije lahko posameznikom pomagajo pri učenju sprostitve in spretnosti obvladovanja, izboljšajo čustveno regulacijo ter zagotovijo občutek tolažbe in podpore.

V Sloveniji je PTSD priznana kot legitimna duševna motnja, posamezniki, ki trpijo za njo, pa lahko poiščejo strokovno pomoč. Slovensko ministrstvo za zdravje je leta 2019 objavilo smernice za zdravljenje posttravmatske stresne motnje. Te vključuje vrsto intervencij, kot so psihoterapija, farmakoterapija in strategije za samopomoč. Poleg tega je slovenska vlada izvedla več pobud za pomoč posameznikom s PTSD, vključno z brezplačnim dostopom do storitev psihološkega svetovanja za veterane in njihove družine.