Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Hernija ali kila je stanje, pri katerem del organa, najpogosteje črevesja, izboči skozi oslabljeno ali poškodovano mišično steno, običajno v trebušni votlini. Najpogostejše vrste hernij so dimeljska (v predelu dimelj), popkovna (okoli popka), femoralna (v zgornjem delu stegna), operativna (na mestu prejšnjega kirurškega posega) in trebušna (v osrednjem delu trebuha).

Hernija nastane zaradi kombinacije šibkosti v trebušni steni in povečanega pritiska v trebuhu, kar se lahko zgodi ob dvigovanju težkih bremen, kroničnem kašlju, zaprtju, nosečnosti, debelosti ali pogostem napenjanju. Simptomi hernije so lahko različni – najpogosteje se pojavi mehka izboklina na prizadetem mestu, ki jo je mogoče potisniti nazaj v trebušno votlino in ki se lahko poveča ob naporu, kašljanju ali stoječem položaju. Občutimo lahko tudi pritisk, nelagodje ali celo bolečino, zlasti ob telesni aktivnosti.

Včasih hernija ne povzroča nobenih težav in jo odkrijemo naključno, v hujših primerih pa lahko pride do ujetja (inkarceracije) dela črevesa, kar zahteva nujno zdravljenje. Znaki zapletene hernije vključujejo hudo bolečino, napetost, rdečino nad izboklino, slabost, bruhanje in nezmožnost potiskanja hernije nazaj – v takih primerih gre za nujno kirurško stanje, saj lahko pride do odmrtja črevesja. Diagnoza hernije temelji na kliničnem pregledu, včasih pa je potrebna tudi ultrazvočna ali CT preiskava, zlasti če je hernija majhna ali ni jasno otipljiva.

Zdravljenje hernije je praviloma kirurško, saj se sama od sebe ne pozdravi, ampak se lahko sčasoma povečuje in povzroča zaplete. Kirurški poseg je lahko klasičen ali laparoskopski, pri obeh pa se okrepi oslabljena stena, pogosto z uporabo posebne mrežice, ki zmanjša možnost ponovitve. Manjše in neboleče hernije se včasih spremljajo, če ne povzročajo težav, vendar je pri večini priporočljiva operacija, preden pride do zapletov.

Pojavnost hernij je zelo visoka – ocenjuje se, da bo vsak tretji moški in vsaka deseta ženska vsaj enkrat v življenju imela hernijo. Dimeljska kila je daleč najpogostejša in pogosteje prizadene moške zaradi anatomskih značilnosti, medtem ko se popkovne in pooperativne hernije pogosteje pojavljajo pri ženskah. Hernija lahko prizadene tudi otroke, zlasti novorojenčke, pri katerih popkovna kila pogosto izzveni sama. Preventiva vključuje vzdrževanje zdrave telesne teže, redno telesno aktivnost za krepitev trebušnih mišic, pravilno tehniko dvigovanja bremen, obvladovanje zaprtja in kašlja ter izogibanje napenjanju.

Če opaziš nenavadno izboklino, občutiš bolečino v trebuhu ali dimljah, ali če si pogosto izpostavljen_a naporu, ki povečuje pritisk v trebuhu, ne odlašaj z obiskom zdravnika. Čeprav je hernija pogosto nenevarna, je pomembno, da jo pravočasno prepoznamo in po potrebi zdravimo, saj lahko zapleti, kot je ujetje črevesa, postanejo resni in celo življenjsko ogrožajoči. S pravočasnim ukrepanjem in enostavnim kirurškim posegom je mogoče težavo učinkovito odpraviti in se hitro vrniti k vsakodnevnim aktivnostim.