Psihotične motnje so skupina duševnih motenj, ki jim je skupno pojavljanje psihotičnih epizod. Psihotične duševne motnje močno vplivajo na naš vsakdan bodisi v šoli, družbi prijateljev ali domačem okolju. Kljub temu pa lahko tudi z epizodami psihoze živimo polno življenje. Zato je izrednega pomena, da čim hitreje poiščemo pomoč pri ustreznem strokovnjaku, torej psihiatru ali kliničnem psihologu, ki bo opravil ustrezen strokovni pregled in nam nudil pomoč ter podporo pri zdravljenju.

Kaj je psihoza?

Psihoza oziroma psihotična epizoda je stanje, v katerem oseba izgubi stik z resničnostjo. Gre za prisotnost različnih simptomov, ki močno vplivajo na posameznikovo mišljenje, čustva in vedenje. Zaradi motenega zaznavanja okolice so posamezniki v psihotičnem stanju pogosto zmedeni, prisotne so lahko halucinacije, kot je slišanje glasov ali videvanje stvari, ki jih v realnosti ni, kar vodi v napačno predstavo o svetu okoli nas.

Eden največjih problemov pri psihotičnih duševnih boleznih je, da sami ne moremo prepoznati tipičnih simptomov, kot so halucinacije in blodnje, saj se nam v trenutku zdijo popolnoma resnične. Kljub temu, da halucinacije in blodnje izvirajo iz nas samih, jih doživljamo, kot da izhajajo iz zunanjega okolja.

Katere psihotične motnje poznamo?

Poznamo več duševnih motenj, ki vključujejo psihotične simptome. Med te spadajo shizotipska motnja, trajne blodnjave motnje, akutne in prehodne psihotične motnje, shizoafektivna motnja in inducirana psihotična motnja, ki nastane med drugim tudi kot posledica zlorabe psihoaktivnih substanc.

Prav tako je mogoče, da so psihotične epizode del drugih, ne-psihotičnih zdravstvenih stanj, kot sta epilepsija ali bipolarna motnja. Psihotična epizoda se lahko pojavi tudi v poporodnem obdobju. Najpogostejša in najverjetneje najbolj znana izmed psihotičnih motenj je shizofrenija, kateri se bomo v tem članku podrobneje posvetili.

Kaj je shizofrenija?

Shizofrenija spada med težje duševne motnje, pogosto je trajna, hkrati pa je še zmeraj slabo razumljena tudi med strokovnjaki. Bolniki običajno doživljajo epizode, ko se simptomi bolj izrazijo. Shizofrenija pogosto poteka v obdobjih izboljšanj ter poslabšanj. Med posameznimi fazami bolezni so običajno obdobja, ko bolnik daje vtis, da je popolnoma zdrav. Ko pa se ponovno pojavi akutna ali psihotična faza, bolnik ne more logično razmišljati, včasih se celo zgodi, da popolnoma izgubi občutek o tem, kdo je in o tem, kdo so drugi.

Kakšni so simptomi shizofrenije?

Simptomi shizofrenije prizadenejo vsa področja človekove duševnosti med katere spadajo zaznavanje, mišljenje, čustvovanje in spoznavanje ter vedenje. Poglavitna značilnost shizofrenije so psihotični simptomi, kot na primer halucinacije in blodnje. Halucinacije so najpogosteje slušne, posamezniki lahko slišijo glasove, ki ga se pogovarjajo o njem, ga nagovarjajo ali mu celo ukazujejo.

Blodnje so trdna prepričanja v nekaj, kar ni skladno z realnostjo. Za bolnika so ob tem moteče še težave s mišljenjem in motnje procesiranja informacij. Zaradi teh simptomov imajo bolniki s shizofrenijo pogosteje težave z zaposlitvijo, v partnerstvu in pri samostojnem življenju, v primerjavi z ostalo populacijo.

Dejavniki tveganja in zdravljenje shizofrenije

Posameznik v bližnjem sorodstvu z osebo s psihotično motnjo ima tudi sam večjo verjetnost za razvoj tovrstnih duševnih težav. Če smo zaradi dednosti nagnjeni k tveganju za razvoj psihotičnih motenj, se je priporočeno izogibati določenim dejavnikom tveganja, kot sta dolgotrajen stres in zloraba drog ali alkohola. Na ta način lahko zmanjšamo verjetnost pojava psihotičnih epizod.

V preteklosti je veljalo, da je shizofrenija neozdravljiva bolezen, kasneje so se razvijali načini zdravljenja, ki pa niso bili pretirano uspešni, vse do razvoja skupine zdravil, ki jih uporabljamo še danes. Danes je zdravljenje shizofrenije uspešno pri približno dveh tretjinah bolnikov.

Za zdravljenje shizofrenije so pomembni štirje stebri: zdravila, imenovana antipsihotiki, psihoterapija, socialna rehabilitacija in vključevanje ter izobraževanje družine in prijateljev. Koristno je, da se preventivno pogovorimo s strokovnjakom (npr. psihiatrom, kliničnim psihologom), ki bo lahko odgovoril na naša vprašanja, hkrati pa bo z rednimi strokovnimi pregledi lahko hitro prepoznal spremembe v našem duševnem stanju.