Zdravje

Sezonska depresija

24. 1. 2023 avtor: Društvo študentov medicine Slovenije

Veliko ljudi občuti spremembe v razpoloženju, kadar dnevi postajajo vse krajši in se začneta bližati jesen in zima. Naravno je, da imamo v obdobju, ko se temperature nižajo, dnevi pa krajšajo, manj energije, kadar pa so te spremembe pretirano izražene, govorimo o sezonski depresiji.

Sezonska depresija spada med atipične depresivne motnje. Zanjo je značilno vsakoletno doživljanje depresivne epizode, ki traja od 4 do 5 mesecev v zimskem obdobju in se spomladi ali poleti navadno umakne. Obstaja tudi precej redkejša obratna sezonska depresivna motnja, pri kateri se simptomi kažejo samo spomladi in poleti. S sezonsko depresijo se srečuje od 4 do 6 odstotkov populacije. Pogosteje jo je opaziti pri ljudeh, ki živijo v krajih, kjer je razlika v količini svetlobe poleti in pozimi zelo velika, v skandinavskih državah je pogostejša (do 10 odstotkov) kot pa v južnejših državah (1 do 2 odstotka populacije). Tovrstna motnja je pogostejša pri ženskah in pri mlajših osebah.

Za diagnozo sezonske depresije je potrebna prisotnost klasičnih simptomov depresije ali zanjo specifičnih simptomov. Najpomembnejši diagnostično merilo za razlikovanje med sezonsko in tipično depresijo je, da se sezonska pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto, ponoviti se mora vsaj dve leti zapored v enakem časovnem obdobju.

Kako se kaže sezonska depresija?

Kot že povedano, lahko pri njej opazimo simptome, ki se pojavljajo pri običajni depresiji, vendar ima tudi svoje posebnosti. Za sezonsko depresijo je značilna:

Prepoznavanje motnje lahko otežuje celo odsotnost značilnih depresivnih občutkov, namesto katerih osebe čutijo predvsem pomanjkanje energije, ki je potrebna za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Ker je veliko ljudi pozimi manj dejavnih, drugačno razpoloženje pripisujejo spremembi v življenjskem slogu ali pa težavo spregledajo, predvsem ker spomladi izzveni sama od sebe.

Zakaj se razvije sezonska depresija?

Vzrok za razvoj sezonske depresije ni popolnoma znan, raziskave kot možen vzrok navajajo znižan nivo serotonina – živčnega prenašalca, ki je pomemben za regulacijo razpoloženja. Do znižanega nivoja bi lahko privedlo pomanjkanje sončne svetlobe. Pomanjkanje serotonina naj bi bilo še toliko bolj izrazito zaradi pridruženega pomanjkanja vitamina D, ki spodbuja aktivnost serotonina. Prav tako bi lahko k razvoju simptomov prispevala pretirana produkcija melatonina – hormona, ki je ključen za vzpostavitev normalnega spalnega ritma.

Kako lahko izboljšamo simptome sezonske depresije?

Tudi sami lahko pripomoremo k izboljšanju simptomov sezonske depresije. Priporočata se sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti na svežem zraku, zlasti podnevi, kar pomembno prispeva k dvigu ravni serotonina. Dovolj je že pol ure sprehoda na dan, še posebej kadar je sončna svetloba najmočnejša. Pomagalo naj bi uživanje jedi, bogatih z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina, ter čim več svežega sadja in zelenjave. Stroka priporoča zgodnje vstajanje ob koncu tedna, saj je ljudem, ki se spopadajo s sezonsko depresijo, tako na voljo več časa, ki ga lahko preživijo na prostem. Čeprav je želja po samoti pri osebah s sezonsko depresijo velika, je pomembno, da se ne izolirajo in izogibajo ljudem ter druženju, še posebej s tistimi, ki imajo pozitiven pogled na svet. Razpoloženje je možno izboljšati tudi z eteričnimi olji, ki se jih doda v toplo kopel ali se z njimi odišavi prostor.

Kdaj se obrniti na zdravniško pomoč?

Normalno je, da smo občasno, še posebej pozimi, slabše razpoloženi, vendar če sprememba razpoloženja traja več kot dva tedna, se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali s psihoterapevtom, zlasti če ste opazili, da se je spremenil vaš spalni ritem ali apetit, če čutite brezup, razmišljate o samomoru ali pa za sprostitev posegate po alkoholu.

Poznamo več možnosti za zdravljenje sezonske depresije. Te vključujejo svetlobno terapijo, psihoterapevtsko obravnavo in zdravljenje z antidepresivi. Najučinkovitejša pomoč je žarnica, ki oddaja spekter, podoben sončni svetlobi. Ta proces imenujemo fototerapija, ki pomaga normalizirati nivo tako serotonina kot tudi melatonina in s tem izboljšati razpoloženje ter povrniti energijo. Če svetlobna terapija ne zadošča, lahko pomaga popoldansko dodajanje melatonina. Pri nekaterih pacientih je treba zdravljenje z zdravili kombinirati s psihoterapijo ali antidepresivi. V primeru pomanjkanja vitamina D je priporočeno tudi njegovo nadomeščanje.