Bolniška odsotnost zaradi slabšega duševnega zdravja ali t.i. »mental health days«. Pogovori s terapevti kot del skrbi zase. Jasno izražanje stisk in občutkov. Odklanjanje nadur zaradi vrednotenja pomena prostega časa ter nenehno iskanje ravnotežja med šolo, delom in prostim časom. Meditacija. Dnevniki hvaležnosti. Branje priročnikov za samopomoč. Dnevi brez socialnih omrežij. »Self-care days« oziroma dnevi, posvečeni skrbi zase.

Vse to so le nekatere od aktivnosti, ki se jih v skrbi zase in za svoje fizično ter duševno zdravje in vsesplošno dobrobit poslužujejo sodobne generacije mladih. Ne gre za kaprice, kot to mladim pogosto očitajo starejše generacije, ampak za jasno prepoznavanje pomena duševnega zdravja.

Slednjega tako vse bolj prepoznavajo tudi ključni slovenski akterji, kar je vidno v organizaciji številnih dogodkov, festivalov, delavnic, raziskav; vlaganju v skrb za duševno zdravje; pozivom k vpisu na študij psihologije in podobno.

Skrb za duševno zdravje namreč ni trend, ampak nuja

»Zame je duševno zdravje kot ena izmed temeljnih človekovih potreb. Vendar pa opažam, da mladi v svojih razmišljanjih o tem pogosto nismo enotni. Nekateri izmed nas mislijo, da so težave, kot so anksioznost ali depresija, zgolj ‘modne muhe’ in da jih ne bi smeli jemati resno. Drugi, kot sem jaz, se zavzemamo za večjo ozaveščenost in podporo,« pravi 19-letna Maja, ki trenutno obiskuje četrti letnik gimnazije ter se pripravlja na vpis na študij psihologije.

Glavno vodilo pri odločitvi za študij? Stigma, ki jo pri pogovorih o duševnem zdravju še vedno opaža. Z njo se strinja tudi 22-letni Luka: »Mnogi mladi se še vedno sramujejo izraziti svoje težave zaradi strahu pred obsojanjem. Za nekatere je to tabu tema, kar otežuje iskanje pomoči.«

»Duševno zdravje bi moralo biti enako pomembno kot fizično zdravje. V Sloveniji se zdi, da se še vedno premalo pozornosti posveča tej temi, kljub temu da so duševne težave realnost mnogih mladih. Potrebujemo več virov, več osveščanja in boljši dostop do pomoči.«

Tjaša, 26 let

Sistemske spremembe se dogajajo, a (pre)počasi

Odnos do duševnega zdravja pa se, kot opažajo sogovorniki, v zadnjem času korenito spreminja. Vsaj med mladimi. »Kljub stigmi in nekaterim težavam z dostopom do pomoči sem opazil, da se med nami mladimi vedno več govori o duševnem zdravju,« pravi 21-letni Gregor: »To je pozitiven znak, da se stvari počasi premikajo v pravo smer.«

Pritrdi tudi 27-letna Eva, ki mi pove, da dela v mednarodnem podjetju s podružnico v Sloveniji, ki med drugim zaposlenim omogoča tudi enodnevno mesečno »opravičeno« odsotnost z dela zaradi duševnih stisk, izgorelosti oziroma z namenom skrbi za duševno zdravje. Gre za »trend«, ki se ga v tujini poslužujejo številna podjetja in ki ga očitno začenjajo posvajati tudi slovenska podjetja.

Kljub številnim spodbudam in ukrepom pa so mladi prepričani, da na področju skrbi za duševno zdravje še vedno obstaja velik sistemski problem: »Čakalne vrste za strokovno pomoč so nesprejemljivo dolge,« poudarja 23-letna Nika: »Ko se nekdo odloči poiskati pomoč, bi moral imeti takojšen dostop do nje, saj je lahko takrat, ko do nje pride, že skoraj prepozno …«

Duševno zdravje ni trend

Čeprav se mladi zavedajo (zavedamo) pomena skrbi za duševno zdravje, pa še vseeno ostajamo kritični in realistični. Tako me nekaj mojih sogovornikov opozori tudi na nevarnost relativizacije področja duševnega zdravja.

»Skrb za duševno zdravje ne sme biti dojeta kot trend, kot nekaj, kar mladi delamo zaradi socialnih omrežij ali kot neka naša kaprica. Vse več mladih namreč v vsakem trenutku neugodja trdi, da so depresivni, da so anksiozni ali kaj podobnega. Tak pristop do duševnega zdravja lahko naredi veliko škodo in zakrije resnične težave ter še bolj podaljša čakalne vrste,« pravi 25-letni Matej.

Pritrjuje tudi Nika: »Opazila sem, da se danes vsaka občasna tesnoba ali stres obravnavata kot duševna težava. To lahko dejansko zmanjšuje razumevanje za ljudi, ki se resnično soočajo z resnimi duševnimi boleznimi. Zato bi morali biti bolj previdni pri uporabi izrazov,« z njo pa se strinja tudi Miha:

»Morda smo se kot družba preveč osredotočili na duševno zdravje v smislu, da ves čas uporabljajmo neke floskule in poudarjamo, kako moramo skrbeti za duševno zdravje in kako smo ves čas v nevarnosti. Duševno zdravje je pomembno, a ne smemo pozabiti, da smo kot ljudje bolj odporni, kot se zdi. Preveč govorjenja o tem lahko ustvari občutek, da smo vsi krhki, kar ni res in tako se res zakrijejo tiste resnične težave in tisti, ki pomoč dejansko potrebujejo.«

Lea, ki obiskuje tretji letnik srednje šole, pravi, da opaža, da si vse več njenih sovrstnikov samih pripisuje številne diagnoze:

»Menim, da se nekateri mladi danes preveč ukvarjajo z lastnim duševnim zdravjem in se samodiagnosticirajo s težavami, ki jih morda nimajo, zato da bi morda tudi lažje prišli skozi neke težave, ki mogoče ne rabijo nujno terapevtske pomoči in podobno. Precej mojih znancev je tudi na antidepresivih, pa mogoče ne bi bilo nujno, da bi jih jemali … Ne želim reči, da duševne težave ne obstajajo, ampak morda je potrebno mlade danes opremiti z bolj uspešnimi načini soočanja s stiskami, ki vedno v življenju pridejo …«

Pritrdi tudi leto mlajša Lara: »Mislim, da so nekateri mladi postali preveč občutljivi in ranljivi, ker jih bombardira množica informacij o duševnem zdravju. Včasih se zdi, da se iščejo težave, kjer jih ni.«

Učinkovito in odgovorno

Toda vse to nikakor ne pomeni, da je potrebno temo duševnega zdravja potisniti ob stran, še posebej poudarijo moji sogovorniki. Nikakor ne.

Potrebno je le razviti prave pristope, ki bodo opolnomočili mlade, da bodo do skrbi za duševno zdravje pristopali učinkovito in odgovorno, pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo, pa bo na voljo takoj in brezplačno.