Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. 4., ima letos še posebej velik pomen, saj njegova ustanoviteljica, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), praznuje 75. obletnico delovanja. Ob letošnjem dnevu zdravja so se pri projektu Gaster Felix odločili napisati članek o tem, kako so ukrepi WHO na področju prehrane izboljšali zdravje sodobnega človeka.

Dostop do zdrave, hranljive in kvalitetne hrane je ključen za uspešen razvoj in delovanje človeškega organizma. Še pred stotimi leti je bil velik delež evropske populacije podvržen stradanju in pomanjkljivemu vnosu hranljivih snovi. Posledično je bila stopnja obolevnosti in smrtnosti med otroki, pa tudi med odraslimi mnogo višja. Ukrepi, ki so v zadnjih stotih letih najbolj pripomogli k izboljšanju prehranskega statusa prebivalcev razvitega sveta, so varno upravljanje s hrano, dodajanje mikroelementov v pogosto uporabljena živila, smernice glede zdrave prehrane in promocija telesne aktivnosti.

Varnost pri pripravi hrane se nanaša na vse postopke, ki zmanjšujejo verjetnost prenosa okužb pri uživanju hrane. Vključuje vse postopke glede priprave, shranjevanja in rokovanja s hrano, ki je namenjena uživanju. Svetovna zdravstvena organizacija je glavne smernice pravilnega rokovanja s hrano objavila leta 1963 ter z njimi oblikovala pet glavnih principov varnosti hrane:

• Preprečevanje stika hrane in patogenov, ki se širijo z ljudi in živali.
• Ločevanje surove in že pripravljene hrane.
• Toplotna obdelava hrane mora trajati toliko časa, da uniči morebitne patogene.
• Hrana mora biti shranjena na primerni temperaturi.
• Pri rokovanju s hrano je potrebno uporabljati čisto vodo.

Bogatenje hrane z mikroelementi se nanaša predvsem na jodiranje soli in dodajanje vitaminov b kompleksa v moko in žitne izdelke (kruh, testenine). Pomanjkanje joda in endemična golšavost je bila še na začetku prejšnjega stoletja v Sloveniji močno razširjena, po nekaterih podatkih naj bi jo ugotavljali pri kar 60 % otrok. V Sloveniji je bilo jodiranje soli uvedeno leta 1953, povišanje stopnje jodiranosti pa je sledilo leta 1999. Od uvedbe jodiranja soli se je pojavnost golšavosti pri otrocih zmanjšala na manj kot 1 %, prav tako pa se je zmanjšala tudi pojavnost najbolj nevarne oblike ščitničnega raka. Bogatenje hrane z mikroelementi je tako pomemben ukrep, ki izboljšuje hranilno vrednost živil in predstavlja pomemben javnozdravstveni ukrep, ki zmanjšuje pojavnost bolezni.

Smernice glede zdrave prehrane, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, vključujejo:

• Uživanje hrane z visoko vsebnostjo vlaknin (sadje, zelenjava).
• Pitje zadostnih količin vode.
• Zmanjšanje vnosa živil z visoko vsebnostjo maščob.
• Reden urnik prehranjevanja in uživanje več obrokov dnevno.
• Uživanje hrane s probiotiki.
• Pazljivo žvečenje in počasno uživanje hrane.

Poleg zdrave prehrane pa je za zdrav življenjski slog potrebno poskrbeti tudi za redno telesno aktivnost, ki olajša ohranjanje primerne telesne teže in pozitivno vpliva na vse organske sisteme. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča od 150 do 300 minut zmerne aerobne aktivnosti (npr. hoja) ali 75 do 150 minut visoko intenzivne aktivnosti (tek, kolesarjenje) za zdravega odraslega človeka.

Skrb za zdrav življenjski slog je ključ do dolgega in zdravega življenja. Poleg zdrave prehrane je potrebno poskrbeti tudi za telesno aktivnost, zadostno količino spanja in ustrezno spopadanje s stresnimi situacijami. Ob letošnjem dnevu zdravja pri projektu vsem želijo, da si vzamete nekaj trenutkov zase in razmislite o tem, kako bi še lahko izboljšali svoje počutje in zmanjšali verjetnost pojava kroničnih bolezni.