Vmesno vrednotenje je del vsake dolgoročne prostovoljske izkušnje v programu Evropske solidarnostne enote. Na treningu se srečajo prostovoljci iz različnih držav, ki prostovoljijo širom Slovenije.

Vsakega ESE prostovoljca povabijo na vmesno evalvacijo nekje na polovici njegovega prostovoljskega projekta. Cilj teh nekaj dni je, da začnemo razmišljati o našem projektu in času tukaj v Sloveniji, da si postavimo cilje za preostale mesece in se povežemo z drugimi prostovoljci iz vse države. Tokrat smo v skupini 14 prostovoljcev preživeli 4 dni v Brezicah.

Usposabljanje je potekalo ob Brežicah, v mirnem okolju, ki je bilo po mojem mnenju idealno za nekaj dni razmišljanja in pogleda malo vase namesto navzven. Tako sem še posebej uživala v aktivnosti Walk&Talk (slovensko hodi in govori), ko smo povezovali bivanje v naravi z medsebojno izmenjavo in razmišljanjem o naših prostovoljskih projektih. Menim, da v mestu to usposabljanje ne bi imelo tako velikega vpliva, kot ga je imelo v teh mirnejših krajih.

Čas za refleksijo

Pomemben del vmesne evalvacije je, da lahko izberemo teme, o katerih želimo govoriti in se o njih učiti. Za nas so bili to na primer (obratni) kulturni šoki, nadaljnje priložnosti po prostovoljstvu, evropske volitve junija, samodisciplina in naši osebni projekti. Razdelili smo jih na različne dneve glede na povezave, ki smo jih opazili med temi temami. Tako smo na koncu imeli dneve, ko smo se bolj osredotočali na profesionalni del našega prostovoljstva, in dneve, ki so bili namenjeni našemu osebnemu počutju.

Še posebej mi je bilo všeč te dni preživeti z našo skupino, saj se je energija ljudi ujemala. To pomeni, da smo imeli enake predstave o skupnem prostem času in bolj sproščenem preživljanju noči. Prav tako se je bilo veliko lažje povezati z vsemi, saj smo bili razmeroma majhna skupina, poleg tega sem že poznala nekatere ljudi z našega usposabljanja, tako da mi ni bilo treba začeti z vsemi pri osnovah.

Ob isti uri in na istem mestu je potekalo še eno usposabljanje: trening ob prihodu za prostovoljce, ki so prispeli v Slovenijo kasneje kot mi. Trenerji so nas spodbudili, da se povežemo z udeleženci usposabljanja ob prihodu in delimo izkušnje o življenju v tujini, slovenski kulturi in naravi ter prostovoljstvu pri nas nasploh.

Tako smo lahko tudi spoznali, koliko smo odkrili in se naučili tukaj od našega usposabljanja ob prihodu. Lahko bi dali nasvete, kam na pohod ali na slovensko obalo, kako se poskusiti povezati z lokalnimi prebivalci in kako obvladati svoj mesečni proračun.

Zdi se mi, da mi je to vmesno usposabljanje pomagalo, da sem se ponovno osredotočila na svoj projekt ter na pričakovanja in načrte, ki jih še imam in jih želim doseči, preden zapustim Slovenijo. Trenerji so nam vrnili pisma, ki smo si jih napisali ob prihodu, da smo jih lahko prebrali. Zanimivo je bilo opazovati, kateri vidiki tega prostovoljstva so se spremenili in kateri ostali v meni od februarja. Zagotovo bo lep spomin, ki ga bom vzela s seboj domov in ga včasih prebrala.

*Objava odraža samo sporočilo avtorja. Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje objava.

Avtorica: Bogarka Lipka; Prevod: Neja Šmid