V Sloveniji prvega in drugega maja praznujemo praznik dela. Omenjeni dan povezujemo predvsem s kurjenjem kresov in rdečimi nageljni, sicer pa gre za spomin na družbene dosežke delavskega gibanja. Čeprav je bilo lani po podatkih slovenskega statističnega urada delovno aktivnih največ doslej, približno 941.300 oseb, pa je Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus lani septembra v epizodi podkasta poudarila, da se mladi še vedno v veliki meri srečujejo s prekarnimi oblikami dela.

Praznik dela praznujemo že več kot 130 let

Izvorno gre pri prazniku dela za spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Zakaj je do incidenta prišlo, ni popolnoma jasno, je pa bila ameriška družba v 19. stoletju strogo razdeljena na več razredov. Delavski razred je v revnem Chicagu do 1. maja omenjenega leta zahteval uzakonitev 8-urnega delovnika. Ker do tega ni prišlo, so združeni delavci začeli s splošno stavko.

Po tem, ko je policija na enem izmed protestov ubila dva protestnika, so delavci za 4. maj napovedali protest na trgu Haymarket. Takrat se je sprva miren protest z eksplozijo bombe sprevrgel v vsesplošno nenadzorovane demonstracije, v katerih se je prelila kri šestih policistov in enajstih delavcev.

Obdobje mladosti se podaljšuje tudi zaradi prekarnih oblik dela

Čeprav se delodajalci in delavci vsak na svoji strani srečujejo z mnogimi težavami, je jasno, da pravice delavcev ne smejo biti kršene. V to denimo spada dostojno plačilo, urejen delovni čas in delovne razmere ter nadomestilo za prevoz in malico. To in še več si zasluži vsak, ne glede na to, kakšno vrsto dela opravlja ali za katero podjetje dela.

O tem, da nekateri delodajalci v izogib zagotavljanju vseh pravic, ki v rednem delovnem razmerju pripadajo zaposlenemu, ponujajo prekarne oblike dela, je za podkast mlad.si lani spregovorila Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus. S tovrstnimi oblikami zaposlitve, v kar spada tudi delo prek študentske napotnice ob izpolnjevanju vseh pogojev za redno delovno razmerje, se spopadajo predvsem mladi. S tem se podaljšuje obdobje mladosti in zvišuje prag, ko mladi postanejo popolnoma samostojni.

“Mladi so ob vstopu na trg dela še vedno primorani delati v eni od prekarnih oblik dela, kar v sindikatu tudi zaznavamo kot glavni izziv na trgu dela za mlade – da nimajo zagotovljene dolgoročne varnosti, ki jo je pogodba za nedoločen čas prinesla,” je Mojca Žerak poudarila lani, a njene informacije bodo zelo verjetno še aktualne.

Zato je pomembno, da se pred vstopom na trg dela opolnomočiš in izobraziš. Zavedaj se svojih pravic in dolžnosti. Svoje delo opravljaj vestno in odgovorno, ob kršenju pravic pa se ne boj konkretno in korektno postaviti zase in zahtevati izboljšave. Saj veš – na mladih svet stoji! Le pogumno!