Katere konkretne aktivnosti v Sloveniji lahko opredelimo kot mladinsko delo?

V Sloveniji smo leta 2010 sprejeli Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, tako imenovani ZJIMS. 3. člen omenjenega zakona določa, da je mladinsko delo »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti«. S sprejetjem tega zakona so različne in do tedaj razpršene dejavnosti za mlade prvič v zgodovini dobile skupen pravno formalni okvir za svoje delovanje. Poleg tega je zakon postavil red med različnimi vrstami dejavnosti, od skavtskih organizacij in političnih podmladkov, do dejavnosti mladinskih centrov, mednarodnih mladinskih izmenjav in vrsto drugih sorodnih organizacij, ki so obstajale znotraj različnih področji, od cerkve in politične propagande, do socialnega dela ali športa, in so tako tudi uradno dobile svoj legitimni in skupen avtonomni prostor za delovanje. Temeljna značilnost mladinskega dela je, da mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k razvoju skupnosti, kar ustvari mladinsko delo za edinstveno in drugačno od ostalih. Mladi ostanejo enakopravni partnerji tudi v procesu dela in socializacije, hkrati pa na ta način pridobivajo tudi pomembne izkušnje za nadaljnje delo. Mladinsko delo se dogaja in izvaja v vrstniških skupinah, ki mladim dajejo nekaj več od družine in šolskega sistema, soočajo se z novimi vrednotami in novimi praksami, ki jih v šoli in družini ne morejo spoznati na tak način. 

Kako poteka beleženje mladinskega dela? 

Dejstvo je, da se trenutno soočamo z zelo razpršenimi, neenotnimi in z javnimi politikami relativno nepovezanimi aktivnostmi na tem področju. V mladinskem sektorju je vzpostavljenih nekaj odličnih praks (Nefiks, Moje izkušnje, TaPas, MEPI, Mladinska značka v ovkiru TiPovej itd.), ki se bolj ali manj tesno navezujejo na vzpostavljene evropske platforme (Europass, Youthpass). Večino izmed njih je nastalo ob aktivni pomoči Urada RS za mladino. V naslednjem koraku želimo posamezne aktivnosti usmeriti v skupno platformo, teh ter hkrati doseči večjo navezanost na formalni sistem izobraževanja ter skladno s prioritetami OP za izvajanje evropske kohezijske politike umestiti v kontekst boljše zaposljivosti mladih preko ustvarjanja ustreznih portfeljev mladih. Delovna skupina za proučitev ukrepa vzpostavitve platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj je prepoznala potrebo po poenotenju različnih orodij v mladinskem sektorju ter predlaga vzpostavitev nacionalne platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj v mladinskem sektorju, ki bi združevala obstoječe sisteme beleženja in je koristna za mlade. Predvideni instrument je trenutno v fazi razvijanja in dogovarjanja z drugimi deležniki (MIZŠ, MDDSZ). 

»Mladinski delavec« je oblika priznavanja učinkov neformalnega učenja. Pobuda za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je bila v juliju 2014 oddana na Center RS za poklicno izobraževanje, ki nudi tehnično administrativno pomoč področnim odborom za poklicne standarde, ki odločajo o utemeljenosti pobud za nacionalne poklicne kvalifikacije. Področni odbor za poklicne standarde je pobudo podprl 5. Marca 2015. Center RS za poklicno izobraževanje je nato imenoval delovno skupino za pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti, sestavljeno iz različnih predstavnikov organizacij v mladinskem sektorju (npr. Mladinskega sveta Slovenije, Sindikata Mladi plus, Socialne akademije, Zveze tabornikov Slovenije, Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, Nacionalne agencije MOVIT za program Erasmus + mladina in Evropska solidarnostna enota, Mladinske mreže MaMa). Delovna skupina je ob sodelovanju strokovnih sodelavcev Centra RS za poklicno izobraževanje pripravila predlog poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti. Področni odbor za poklicne standarde je predlog obeh obravnaval 7.6.2016 in ju potrdil. Skladno s tem je bil tako predlog posredovan na Strokovni odbor Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Strokovni odbor za poklicne standarde in Komisija za izobraževalne programe pri Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sta k predlogu podala pozitivno mnenje. Predlog poklicnega standarda (zaradi pravil Strokovnega Sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje se ne obravnava obeh predlog skupaj, ampak se najprej obravnava poklicni standard) je bil tako obravnavan na 156. seji, dne 24. 6. 2016. Predlog ni bil potrjen, ampak je bil zaradi pripomb predstavnice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejet sklep, da se opravijo dodatni razgovori glede zahtevnosti nalog. Nacionalna poklicna kvalifikacija za mladinskega delavca bo omogočala, da bo posameznik z javno listino dokazoval, da je usposobljen za opravljanje poklica mladinskega delavca. V katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti za mladinskega delavca bodo določene naloge, dela, spretnosti in kompetence za pridobitev javne listine o usposobljenosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec.  

Kako potekajo dogovori glede izbirnega predmeta "mladinsko delo"? 

Pobuda je prenesena na Zavod RS za šolstvo, pričakujemo, da jo bomo v sodelovanju z mladinskim sektorjem pospešeno razvijali tekom tega leta. Vsebinska platforma je bila utemeljena tekom že omenjenega projekta. 

Na kakšen način urad prispeva k preprečevanju izkoriščanja mladih za neplačano delo? V Uradu RS za mladino že vrsto let (tudi javno) opozarjamo na nesorazmerja, do katerih prihaja na trgu dela po nastopu krize. Vendar pa hkrati svarimo pred nepremišljenimi ukrepi, ki dodatno poslabšujejo prehodnost mladih na trg dela. Absolutno podpiramo politiko Vlade RS v smeri zamejitve izkoriščanja instrumenta pripravništva, vendar opozarjamo, da morajo temu koraku slediti tudi ustrezne sheme za spodbujanje opravljanja pripravništev. Bojimo se namreč fenomena ukinjanja možnosti opravljanja pripravništev, ki pa vodi v drugo skrajnost, to je dobesedno izločitev mladih iz možnosti opravljanja nekaterih poklicev, kjer je opravljeno pripravništvo bodisi formalno obvezen bodisi praktično nepogrešljiv pogoj.