Ko sem v Mladinskih centrih Bob in ULCA pričela s prostovoljnim delom v okviru ESE prostovoljstva, nisem točno vedela, kaj lahko ponudim, se naučim ali naredim, da bi lahko doprinesla svoj delež. Želela sem oblikovati aktivnosti, kjer vsak dobi pozornost, kjer bi se lahko vsi skupaj učili, delali napake in se zabavali. To bi bil prostor, v katerega se lahko kdor koli vključi, spije čaj, uživa v prigrizkih, klepeta, deli mnenje, začne nov projekt ali nadaljuje že obstoječega. Naposled sem se odločila, da začnem z delavnico pletenja.

Če sem iskrena, zamisel ni bila povsem moja. Izposodila sem si jo iz svoje norveške izkušnje iz leta 2019, saj je pletenje na Norveškem skoraj smisel življenja. Kot študentko me je med predavanjem intrigirala oseba, ki je pletla, in odločila sem se, da se oprimem te ročne spretnosti, za katero me je že prej (brez uspeha) poskušala navdušti babica. Mislim, da je bilo videti mlado osebo, ki plete, in obenem da sem živela v hladnejših razmerah in zato potrebovala toplejša oblačila, dovoljšna motivacija. Nato sem se pridružila pletilskemu krožku, kjer so študentke_i vseh spolov jedle_i tortice in poslušale_i napotke starejše in razgledane gospe o tem, kako narediti vijugast šiv, kateri način je najboljši za katero idejo in da so napake najboljši način za učenje.

Vsi napotki so ostali z mano tudi, ko sem zapustila Norveško in med pandemijo obtičala v svoji sobi. Nato sem se nekaj let pozneje vključila v aktivnost Naredi sam (Do It Yourself), ki jo ULCA organizira ob vsakem drugem torkovem večeru. V kreativnem vzdušju smo skupaj veselo šivali in ker sama nisem imela več ničesar za zašiti, sem se lotila pletenja. Nisem pričakovala, da bo to pritegnilo še ostale. Želeli so se naučiti pletenja, ULCA pa je že imela dovolj preje in igel, tako da sem lahko aktivnost hitro pripravila.

Malo me je bilo strah, da se ne bo veliko mladih zanimalo za učenje tako starokopitnih veščin, vendar pa so na vsako srečanje prihajali novi udeleženci! To je bilo neformalno, umirjeno in sproščeno vzdušje. Običajno začnem srečanje s pozdravom novink_cev, z nekaj besedami predstavim različne preje in igle in vsakdo lahko izbere, kaj želi narediti. Vedno predstavim nekaj preprostih shem in navodil, z velikim veseljem pa odgovorim na vsa vprašanja (tudi če ne vem vsega o pletenju) in druge naučim tehnik, ki jih poznam.

Zelo sem hvaležna za priložnost, da lahko vodim delavnico pletenja, predvsem pa sem vesela, da lahko delim svoje znanje z udeleženci in da lahko pri tem vidim, kako napredujejo in so zadovoljni s svojimi izdelki. Zagotovo nisem tista, ki ve vse o pletenju, in načeloma poznam le nekaj metod, vendar sem bila ponosna, ko so mi rekli, da sem dobra inštruktorica. To je resnično dejavnost “učenja z delom”. Zavedamo se, da vsi delamo napake, jih popravljamo, se svojih izdelkov lotevamo znova, predvsem pa sem vesela, da si vsi delimo med seboj ideje in potrebščine, smo ustvarjalni in se skupaj veselo in mirno zabavamo.

Dejavnost poteka vsak drugi torek v mladinskem centru ULCA in jo vodim v angleškem jeziku.

Zapisala Mila Betemps

*Objava odraža samo sporočilo avtorja. Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje objava.