Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 03 Dec. 2020

mag. Dolores Kores: »V tako kaotičnih razmerah se je vsaka organizacija poskušala znajti po svoje.«

Na nacionalnem spletnem posvetu mladinskega sektorja je uvodoma potekal intervju z direktorico Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores. V nadaljevanju vas vabimo k branju celotnega intervjuja.

Kateri se vam zdijo dandanes največji izzivi mladih? Zlasti v tem COVID-19 času.

Po oceni Urada za mladino so trenutni izzivi mladih vezani tako na področja izobraževanja (kakovost izobraževanja in študija na daljavo), zaposlovanja (prekarne zaposlitve, delo za določen čas in iztek pogodb), v katerem so predvsem mladi zopet tista skupina, katero fleksibilnost trga dela najbolj prizadene. Na področju zdravja in COVID-19 je pri mladih pomembnejši problem kot COVID-19 duševno zdravje mladih, pomembno pa je tudi opozoriti, da mladi spoštujejo ukrepe in niso tisti, ki epidemijo pospešujejo bolj kot druge starostne skupine. Ob tem želim izpostaviti tudi promocijsko kampanjo urada Zdrav pozdrav glede spoštovanja ukrepov, ki se bo izvajala in širila v prihodnjih mesecih. Na področju bivanjskih razmer je zaradi negotove situacije in povečanja brezposelnosti med mladimi pomembno okrnjena možnost prehoda mladih v samostojno gospodinjstvo. Na področju kulture mladi delijo usodo onemogočenih kulturnih prireditev in pridobivanja dohodkov na tem področju. Na področju mladinskega sektorja pa vidim trenutno kot ključna izziva kvalitetno digitalno mladinsko delo in obseg izvedenega programa zaradi posledic epidemije.

Ne le mladinski sektor ampak celotna družba oz. vsi družbeni podsistemi so bili prizadeti s posledicami epidemije. Kakšne in kako obsežne posledice na mladinski sektor in mladinsko delo je po vašem mnenju povzročila epidemija?

Mladinski sektor je bil še posebej prizadet zaradi epidemije, zlasti med prvim valom epidemije. V tako kaotičnih razmerah se je vsaka organizacija poskušala znajti po svoje. Urad je pomagal tako, kot je znal in zmogel, s priporočili, spodbudami in nasveti. Vladi RS smo predlagali nekatere ukrepe za omilitev posledic, ki so prizadele mladinske organizacije.

Ne glede na vse pa so se organizacije v sektorju izjemno hitro prilagodile na nove razmere. Najprej moram pohvaliti fleksibilnost organizacij v sektorju ter izrazito odgovornost, ki so jo pokazale in jo še kažejo v obdobju epidemije COVID-19. Velika večina organizacij ni zmanjševala obsega dela zaradi raznoraznih omejitev, ampak je dejavnosti prilagodila razmeram in okrepila tiste podporne mehanizme za mlade, ki so se zaradi negativnega vpliva epidemije na mlade izkazali za nujno potrebne.

Na uradu se zavedamo položaja, v katerem so se znašle organizacije v mladinskem sektorju, zaradi česa smo že spomladi v prvem valu izvedli anketo s ciljem pridobitve celovitega pregleda vpliva razmer na njihovo delovanje s poudarkom na programe mladinskega dela, ki jih izvajajo. Iz zbranih odzivov organizacij smo ugotovili, da so se organizacije v mladinskem sektorju sorazmerno hitro in uspešno prilagodile trenutnim razmeram, saj so večinoma svoje aktivnosti in programe mladinskega dela prilagodile tako, da so lahko delno ali v celoti izvajale na prilagojen način ter so razvile dodatne programe mladinskega dela prilagojene trenutnim potrebam mladih in omejitvam zaradi veljavnih ukrepov.

Velik del organizacij v mladinskem sektorju je še pred uradno razglasitvijo epidemije prilagodil programe novim razmeram (31,4%). V prvem tednu po razglasitvi epidemije je z izvajanjem novih oz. prilagojenih programov, ki so jih uvedli zaradi krize, pričelo dodatnih 61,4% organizacij v sektorju. Velika večina anketiranih organizacij (67%) je odgovorila, da v času prvega vala epidemije izvajala večji del načrtovanih aktivnosti programa mladinskega dela in sicer tako, da so za izvedbo uporabili digitalna spletna orodja, kot so Zoom, Skype, Facebook.

Zaradi epidemije so organizacije razvile dodatne aktivnosti predvsem namenjene blažitvi posledic zaradi epidemije Covid-19: in sicer programe intenzivnejše učne pomoči otrokom in mladostnikom prek spletnih orodij na domu, svetovanje s predlogi za vsebinsko bogato preživljanje časa otrok in mladostnikov samih ali z družino doma in v naravi,  programe intenzivnejše oz. multidisciplinarne podpore in pomoči mladostnikom zaradi stisk, aktivnosti informiranja mladih o epidemiji Covid-19 (vzrokih, posledicah, varovanje prek okužbo,….).

Zelo navdušujoč je podatek, da se je 66% anketiranih organizacij aktiviralo v smislu nudenja pomoči posameznikom in drugim organizacij v lokalnem okolju , ki zagotavljajo pomoč posameznikom prizadetim zaradi epidemije COVID-19.

Mladinski sektor je zelo raznovrsten. Če uporabimo kategorizacijo ZJIMS, šteje mladinski sektor cca. 120 organizacij ali četrtino več kot pred petimi leti. Kako  ocenjujete uspešnost mladinskega sektorja?

Uspešnost mladinskega dela ocenjujemo tako po kvaliteti izvedenega programa mladinskega dela, vključenih mladih, prepoznavnosti mladinskega dela kot tudi po odmevnih projektih. Kvaliteta izvedenega programa je v vseh preteklih leta naraščala, enako tudi število vključenih mladih. Prepoznavnost mladinskega dela ima seveda še dodatne možnosti za izboljšave. Tudi zato na uradu pripravljamo ali sodelujemo z mladinskimi organizacijami na različne načine, pa naj bo tako geografsko preko projekta Rastimo skupaj, kot vsebinsko preko zbornikov dobrih praks in kampanj. Nenazadnje pa uspešnost mladinskega dela lahko merimo tudi na druge načine, npr. projekti, ki so se začeli pred leti in tečejo še danes, pa vse do uspešnih posameznikov, ki so si s pomočjo mladinskega dela ustvarili zavidanja vredne karierne priložnosti.

Na URSM ste pripravili izdajo še enega zbornika v okviru kampanje Sveta Evrope proti sovražnemu govoru z naslovom Zaznamki. Kakšen je namen izdaje?

Drži. Gre za drugi zbornik te vrste, prvi Zmoremo! in tokratni Zaznamki. Tudi tu nam je epidemija nekoliko prekrižala načrte, zato smo se v tej fazi odločili za izdajo samo elektronske verzije, čeprav je sovražni govor med mladimi na spletu pojav, ki ga ne bi smeli zanemarjati. V ta namen smo se odločili za izid obeh zbornikov, ki nudijo podporo mladinskim delavcem in zaposlenim v šolah, da lahko mladim, ki so v tovrstnih stiskah, pomagajo in svetujejo. Hkrati s tem pa priročnik spodbuja tudi mlade, naj na spletu ohranjajo prijazen način komuniciranja, ki naj deluje kot orodje povezovanja mladih, izmenjavanja misli in praks, sodelovanja, ne pa širjenja jeze in sovraštva. Pokazalo se je, da je tovrstna literatura še kako pomembna, glede na to, da so mladi v letošnjem letu prisiljeni preživljati še več časa v spletnem okolju.

Skupaj z mladinskim sektorjem ste na uradu pripravili še en zbornik in sicer Mladinski sektor v šolah. Ga lahko na kratko predstavite?

Zbornik Mladinski sektor v šolah je prvi zbornik o sodelovanju mladinskih organizacij v osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji in je v časih, ko so se te dejavnosti začele umikati iz rednih programov, še posebej pomemben. Na uradu smo se zato odločili, da izrazimo podporo in prizadevanja za večje vključevanje mladinskih organizacij v proces izobraževanja preko najrazličnejših praks, ki se izvajajo kot neformalni del izobraževanja. V zborniku je zbranih 83 sodelujočih organizacij, vsaka s svojo zgodbo in projektom, hkrati pa tudi izjemno veliko šol, ki smo jim preko ministrstva tudi poslali priročnik. Upamo, da se bo po epidemiji stanje spet čim prej vrnilo v normalo in bodo organizacije s polno paro nadaljevale s procesom nadgradnje formalnega izobraževanja. Zbornik je pohvalila tudi ministrica, ki je v uvodni besedi med drugim dejala, da gre za pomemben prenos znanja, ko se vsi vpleteni učijo drug od drugega. V letu 2021 načrtujemo tudi pripravo tiskane verzije zbornika.

Vemo, da poteka izjemno pomembna raziskava Mladina 2020. Kdaj lahko pričakujemo izsledke raziskave?

Osnovni namen raziskave Mladina je izdelava profila mladih v Sloveniji po različnih tematskih sklopih in področjih. Na Uradu RS za mladino bomo z izvedbo raziskave Mladina 2020 zagotovili sledenje načelom oblikovanja javnih politik, ki temeljijo na dejstvih. Rezultati izvedene raziskave bodo nudili vpogled v spremembe družbenega profila slovenske mladine, saj bo raziskava zasnovana tako, da bo mogoče njene rezultate primerjati z rezultati izvedenih raziskav v preteklem obdobju (Mladina 2000, Mladina 2010).

Raziskava Mladina 2020 je bila z javnim naročilom oddana v izvedbo UM Filozofski fakulteti in UL-Fakulteti za družbene vede. Razdeljena je v štiri faze, pri čemer so tri že uspešno zaključene, četrta pa je obdelava rezultatov terenske faze raziskave. Terenska faza je zaradi situacije COVID-19 predstavljala zahteven izziv. Cilj 1200 anketiranih mladih je bil dosežen, vendar v zadnjem delu raziskave po nekoliko spremenjeni metodi, torej preko videokonferenc brez neposrednega stika in s spremenjenim metodološkim vzorcem izbire anketiranih. Po zagotovilih raziskovalcev rezultati raziskave zato ne bodo okrnjeni. Rezultate pričakujemo v kratkem, sicer pa so izvajalci pred dnevi že pričeli s krajšimi objavami o raziskavi na FB.

Evropska skupnost namerava državam članicam z novimi finančnimi mehanizmi pomagati pri odzivu na epidemijo novega korona virusa COVID-19. Ali bo mladinski sektor v Sloveniji, ki tudi nosi posledice epidemije, deležen te pomoči?

Državam članicam EU se v okviru inštrumenta "Next Generation EU" obeta podpora pri okrevanju zaradi pandemije novega korona virusa COVID-19. Ker je epidemija posegla tudi v slovenski mladinski sektor, se mu v prihodnjih letih iz treh finančnih mehanizmov tega inštrumenta (mehanizem za okrevanje in odpornost, pomoč pri okrevanju za kohezijo in območje Evrope ter okrepljen mehanizem za pravični prehod) obetajo nepovratna sredstva za blažitev posledic epidemije. Predlagani so naslednji ukrepi, ki so še v potrjevanju: v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost si na področju mladinskega sektorja želimo spodbujati krepitev neformalnega učenja ter prostorsko preurejanje mladinskih centrov na način (trajnostne in družbene) ozelenitve mladinskega sektorja. Predvideva se posodobitev mladinskih centrov na celotnem področju Republike Slovenije s poudarkom na zelenitvi in digitalizaciji mladinskih centrov. S pomočjo pri okrevanju za kohezijo in območje Evrope (REACT-EU) se predvideva sofinanciranje zaposlitev mladinskih delavcev. Ukrep predvideva nove zaposlitve nezaposlenih mladih, starih od 15 do vključno 29 let, s poudarkom na opravljanju digitalnega mladinskega dela. S sredstvi okrepljenega mehanizma za pravični prehod, ki bodo namenjena samo določenim statističnim regijam, pa želimo krepiti tako kompetence mladih za večjo zaposljivost in aktivno državljanstvo kot tudi mladinsko infrastrukturo, s čimer bodo zagotovljeni osnovni pogoji za izvajanje in razvoj mladinskega dela v teh regijah.

V pripravi je tudi nova evropska kohezijska politika za programsko obdobje 2021 - 2027. Kateri ukrepi bodo krepili mladinski sektor in mlade?

Mladinskemu sektorju se tudi v prihodnjih letih obetajo sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2021 - 2027. Predlagani ukrepi, ki so še v potrjevanju, nadaljujejo in nadgrajujejo učinke ukrepov dosedanjih programskih obdobij. Pomoč Evropskega socialnega sklada bo namenjena dvema ukrepoma, in sicer preprečevanju in zmanjšanju stopnje prekernosti med mladimi z namenom učinkovitega naslavljanja te problematike ter razvijanju in krepitvi kompetenc mladih za večjo zaposljivost in aktivno državljanstvo. V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj pa bi se ponovno krepila mladinska infrastruktura za izvajanje kakovostnega mladinskega dela. V primeru odobritve ukrepov iz okrepljenega mehanizma za pravični prehod pa bo izključeno podvajanje pomoči obeh inštrumentov v istih statističnih regijah.

Katere prioritete bi izpostavili v okviru akcijskega načrta izvajanja Nacionalnega programa za mladino za leto 2021?

Izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino za leti 2020 in 2021 zajema ukrepe, ki jih ministrstva načrtujejo na vseh področjih  Izvedbeni načrt Resolucije nacionalnega programa za mladino je sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je mogoče urediti v proračunu 2020 in 2021, v okviru evropskih strukturnih sredstev za finančno obdobje 2014–2020 ter s sistemskimi ukrepi, ki nimajo nujno tudi finančnih posledic (npr. sprememba ali priprava predpisov, umestitev novih tem v politični diskurz itd.). Dodatno so navedeni ukrepi, ki se financirajo iz drugih virov – programa Erasmus+. Na področju izobraževanja bodo posebni napori namenjeni strokovnemu in poklicnemu izobraževanju ter vajeništvu, tudi uporabi IKT v pedagoškem procesu visokega šolstva, na področju zaposlovanja seveda vstopu in podpori mladih na trgu dela, tudi spodbude za trajno zaposlovanje mladih, pa na področju stanovanj zagotavljanje najemnih stanovanj za mlade – pilotni projekt Gerbičeva, uvajanje javne najemniške službe, na področju zdravja zagotavljanje izvajanja preventivnih programov, tudi resolucije o duševnem zdravju, na področju mladinskega sektorja nadaljujemo z aktivnostmi kot so javni poziv, projekti ESS, Rastimo skupaj in Youthwiki.

Najpomembnejši redni mehanizem URSM za podporo mladinskemu sektorju je Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela. V letu 2021 se bo pripravljal javni poziv za obdobje 2022-2023. Ali lahko pričakujemo kakšne spremembe?

Mehanizem javnega poziva smo za obdobje 2020-2021 že osvežili. Naša naloga bo opraviti temeljito evalvacijo tega mehanizma. Pri tem si bomo pomagali s podatki iz poročil izvajalcev programov mladinskega dela v letih 2020 in 2021 ter z oceno učinkovitosti mehanizma, ki jo bodo podale organizacije, ki jim urad sofinancira program mladinskega dela v letih 2020 in 2021. Javni poziv moramo tudi prilagajati stanju v mladinskem sektorju in potrebam mladinskega dela. Zavedamo se, da bi bilo potrebno ta edini redni mehanizem podpore programom mladinskega dela na državni ravni okrepiti. Za to si bomo neutrudno prizadevali.

V drugi polovici leta bo Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU. Katere prioritete si je Slovenija zadala v okviru predsedovanja za področje mladih?

Slovenija sodeluje v t.i. trojem predsedstvu Sveta Evrope (Trio), ki ga je 1.7.2020 prevzela Nemčija, nadaljuje ga Portugalska 1.1.-30.6.2021 in zaključuje Slovenije 1.7.-31.12.2021. Te tri države so v sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta, Evropsko Komisijo in – za področje zunanjega delovanja EU – visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko pripravile skupni osnutek programa za obdobje vseh treh predsedovanj. Nemčija zaključuje predsedovanje in v tem obdobju sta bila na evropski ravni pripravljena dva pomembna dokumenta: Mladi in demokracija v Evropi, ter Resolucija Sveta Evropska agenda mladinskega dela. Portugalci načrtujejo vsebine na področju pravic mladih in krepitve vključevanja mladih v procese odločanja. Skupna tema mladinskega dialoga, ki poteka skozi celotno predsedovanje pa je Participacija mladih. S participacijo mladih bomo tudi nadaljevali, še bolj natančno bomo odprli razpravo o državljanskih prostorih. Pri tem je pomembno poudariti. Hkrati nas časa sprejem kar štirih dosjejev, to so delovni načrt prihodnjega predsedstva, poročilo Evropske komisije o izvajanju Strategije za mlade 2019-2020, zaključki 8.cikla mladinskega dialoga in verjetno tudi Priporočila Svet o mobilnosti prostovoljcev in čezmejni solidarnosti. V sodelovanju z mladinskimi organizacijami pa želimo čas predsedovanja približati tudi mladim.

Urad RS za mladino v letu, ki prihaja, praznuje  tudi 30 letnico svojega obstoja. Ali boste obeleževali ta častitljivi jubilej, ki bo sicer hkrati tudi 30 letnica samostojne Slovenije?

Res je, prihodnje leto bo zelo pestro, poleg predsedovanja bo tudi 30 letnica samostojne Slovenije, junija 2021 pa praznuje 30 let obstoja tudi Urad za mladino. V tem trenutku je karkoli težko napovedati, saj je vse odvisno od epidemiološke situacije. V prihodnjem letu bo tudi deseta obletnica portala mlad.si, tako da seveda na uradu intenzivno razmišljamo o pripravah na te jubilejne dogodke. Najpomembneje je, da bomo vse prihajajoče dogodke doživljali vsi skupaj, saj nas ta povezanost in sodelovanje še posebej zavezuje k ideji, da imamo z mladinskim sektorjem tesno povezavo, ki traja že 30 let in v tem duhu bomo tudi praznovali, torej skupaj in s ponosom na vse dosežke in rezultate, ki so pripeljali razvoj sektorja do današnje zavidljive ravni.

Vir: Urad RS za mladino
Foto: Nebojša Tejić/STA

 

 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

48652

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino